Naslov projekta: Usklajene aktivnosti za upravljanje reke Soče/Attività coordinate per la gestione del fiume Isonzo
Akronim: CAMIS
Vodilni partner: Posoški razvojni center (Slovenija)
Ostali partnerji v projektu: Inštitut za vode Republike Slovenije (Slovenija); Občina Bovec (Slovenija); Občina Kobarid (Slovenija); Občina Tolmin (Slovenija); Občina Idrija (Slovenija); Provincia di Gorizia (Italija); Autorita di Bacino dei fiumi Isonzo, Tagliamento, Livenza, Piave, Brenta – Bacchiglione (Italija); Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia (Italija); Comune di Turriaco (Italija); Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica (Slovenija)
Trajanje projekta: 1. 8. 2012–31. 3. 2015
Lokacija projekta: celotno porečje reke Soče
Vrednost projekta: 1.431.258,99 EUR; Evropski sklad za regionalni razvoj bo sofinanciral 85 odstotkov, 10 odstotkov je nacionalnih in 5 odstotkov lastnih sredstev
Uradna spletna stran projekta: www.camisproject.eu
Reka Soča je čezmejna reka, hkrati pa tudi alpska reka. V 137 km dolgem toku spreminja svoj značaj od popolnoma gorske reke do umirjenega toka pred izlivom v Jadransko morje. Pri obravnavanju porečja gre mnogokrat za konflikt interesov, saj se vodo uporablja za športne, rekreacijske in turistične namene, za pridobivanje električne energije, pomemben je potencial namakanja, upoštevati pa je potrebno tudi različne vrste zavarovanja (Natura 2000 in druge vrste zavarovane narave). Trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri je strateškega pomena za obe strani meje, zato mora biti na nivoju čezmejnih vodotokov tudi usklajeno. Problemi in potrebe so zaradi značaja porečja reke Soče različni, vsi pa izhajajo iz skupnega cilja trajnostne rabe in ohranjanja strateških virov. Skupen cilj obeh držav je dobro stanje reke, glede na različne vrste rabe in dejavnosti pa se potrebe nekoliko razlikujejo.
Projekt je s pomočjo analiz (morfološke analize, rečna hidravlika) in meritev pokazal stanje voda, na podlagi tega pa so bili predlagani dodatni ukrepi za zagotavljanje dobrega stanja vode. V porečju Soče so bile izvedene pilotne aktivnosti, ki prispevajo k trajnostni rabi reke in določenih območji v okviru porečja v rekreacijske ter turistične namene, promovirana je bila pobuda za Dan Soče, s primeri dobrih praks in z akcijskimi načrti za rabo prostora pa omogočena primerjava različnih rab na obeh straneh meje.
Rezultati:
- Morfološke analize (geodetske meritve, izmere prerezov, analiza utrjenosti rečnih brežin, študija velikosti delcev, analiza morfoloških sprememb, prodonosnost in odvzem)
- Rečna hidravlika (hidrodinamični 2D model)
- Meritve in načrti (monitoring kakovosti vodotokov, popis hidravličnih del, meritve podtalnega toka, GIS baza podatkov)
- Pilotne aktivnosti (sanacije visečih brvi in dostopnih poti do reke, ureditev vstopno izstopnih mest za rekreativno rabo, študija razvoja območja ob reki Tolminki in na območju Sotočje – jezero na Mostu na Soči, načrt razvojnih projektov in režima v krajinskem parku Zgornja Idrijca, obnova naravnega parka ob Soči v Turjaku)
- Promocija pobude za "Dan Soče"
- Presoja rabe določenih rekreativno zanimivih območij z vključevanjem javnosti
Ciljne skupine:
- Strokovnjaki: zaradi pomanjkanja podatkov so tudi odločitve težje, zato je potrebno najprej pridobiti podatke, opraviti analize, ki bodo potem omogočale strokovno razpravo.
- Odločevalci: sprejemanje ukrepov temelji na znanih dejstvih, ki pa se zaradi rečne dinamike spreminjajo. Podatki so za ministrstva, upravljavce povodij in podobne organe bistvenega pomena za ukrepe, ki ohranjajo dobro stanje voda.
- Lokalne skupnosti: lokalne skupnosti imajo največ težav zaradi različnih interesov na določenih odsekih, ki so povezani z različno rabo voda. Prihaja tudi do težav pri nastajanju prostorskih planov, saj reka s svojo poplavno cono predstavlja pomemben del prostora.
- Javnost: namen je vključiti javnost v redefinicijo rabe rečnega prostora. Popularizacija trajnostne rabe voda je v skupnem interesu, z aktivnostmi za razglasitev Dneva Soče pa je slovenska stran že naredila korak dlje. Pričakujemo precej aktivnosti v tej smeri in nadaljevanje pobude tudi na italijanski strani meje.
Prispevek o projektu, objavljen na 1. programu Radia Slovenija najdete tukaj.
Uvodno srečanje v okviru projekta CAMIS
Projektne partnerje je na prvem srečanju (ali Kick-off meetingu) 24. oktobra 2012 v Bovcu gostil vodilni partner Posoški razvojni center. Uvodno srečanje je bilo namenjeno predvsem seznanitvi s formalnimi postopki povezanimi z izvajanjem projektnih aktivnosti, opredelitvi obveznosti in nalog partnerjev, določitvi okvirnega terminskega načrta ter spoznavanju med partnerji projekta CAMIS.
Dodatne informacije:
Miro Kristan, vodja projekta: tel: 05/38-41-885, e-pošta: miro.kristan@prc.si
Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
