Med zgodovino in sodobnostjo
2.9.2011
Udeleženci programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja, ki ga je v okviru projekta Dvig ravni pismenosti izvajal Posoški razvojni center, smo si sprva glede obeležitve obletnice Tolminskega punta leta 2013 zastavili zelo visokoleteči cilj, vendar tudi kaj hitro spoznali, da bo treba program temeljito »oklestiti«. Tudi etnologinja Tolminskega muzeja Karla Kofol in interpretatorka žive zgodovine Marjeta Keršič Svetel sta nas podučili, koliko časa, vaje, dela, predvsem pa predanosti in ljubezni terja uprizarjanje preteklosti. Kako avtentično sploh lahko dandanes obudimo takratno obleko?
Sešiti žensko vsakdanje kmečko oblačilo iz prve polovice 18. stoletja se sliši dokaj preprosto, kajne? Vendar ... Več kot smo brali, raziskovali, risali, iskali ustrezne materiale itd., manj smo bili prepričani, da sploh lahko naredimo reprezentativno obleko tistega časa. Kako točno sta bili videti spodnja srajca in krilo? Je bil nedrc prišit ali ločen? Kaj pa pokrivalo? V literaturi zapisano tako ali drugače, odvisno od območja, na katerega so se zapisi nanašali. Kljub temu smo počasi, toda vztrajno podirali pregrade, ki so nas ločevale od spoznanja, kako so se ženske na Tolminskem oblačile pred približno 300 leti.
Preden smo našli zadovoljive odgovore in prave pristope za uresničitev zastavljenega cilja, se je odvilo kar nekaj srečanj s predavanji, z delavnicami, razpravami in s strokovno ekskurzijo v Mestni muzej Radovljica. Odločili smo se, da v obravnavo vzamemo vsak kos oblačila posebej – celo predpasnik in nogavice, pa plet, pas ter obutev. Proučevali smo
tudi materiale, ki so bili na voljo v tistih časih, barve ter načine šivanja, tkanja, pletenja itd. Na srečanjih smo nenehno premlevali eno in isto vprašanje: kako avtentično lahko sploh dandanes obudimo takratno obleko? Mnoge veščine so namreč že utonile v pozabo, iskanje tkanega blaga iz lana, volne in bombaža pa je bilo podobno iskanju šivanke v senu. In tako smo sklepali kompromise. Ob pomoči modne oblikovalke Karmen Koren iz Drežnice so se kreiranja in nadaljnjih ročnih spretnosti (šivanja, pletenja, predenja, tkanja in barvanja) lotile le udeleženke. Do zaključka programa je tako nastalo 11 ženskih vsakdanjih kmečkih oblačil, v delu pa so že in še bodo tako ženska kot moška vsakdanja kmečka oblačila, v mislih pa imamo tudi že oblačila takratnih višjih slojev, ki naj bi bila izdelana do leta 2013, ko naj bi obeležili 300 let Tolminskega punta. Ženska poletna vsakdanja delovna obleka Ženska obleka je bila zelo preprosta. Krilo, ki je segalo visoko nad želodec, je imelo prišit životec – nedrc, ki so ga ženske zavezovale z vrvico. Krasil ga je širok trd pas. Ta je bil tkan ali narejen iz blaga. Krilo je bilo bolj ali manj nabrano (odvisno od razpoložljive količine blaga) in je segalo do gležnjev. Tkanina je bila v osnovi lanena in volnena. Na spodnjem robu krila je bil prišit trak, s katerim so zaščitili blago. Čez krilo so ženske nosile predpasnik. Ob večerih so si čez ramena ogrnile plet. Pod zgornjimi oblačili je bila široka bela srajca z dolgimi širokimi rokavi, ki je segala do meč. Poročene ženske so v tem obdobju na glavi nosile pokrivalo – belo ruto, ki so jo zlagale na različne načine. Narejena je bila iz tankega platna. Lase so spletale v kito.
Kupi – zavrzi, kupi – podari, kupi – predelaj – ponovno uporabi ...
Na Poletni muzejski noči smo udeleženci programa UŽU – IP oblačila predstavili tudi javnosti. Ljudi je med drugim zanimalo, kako to, da smo se kaj takega sploh lotili? Odgovorov na to vprašanje je več. Povod je zagotovo želja, da se ob 300 letnici obeležitve Tolminskega punta na primeren način spomnimo tistih časov, ko je v tukajšnjih ljudeh vrela puntarska kri.
Poleg tega pa smo želeli, da bi:
• na ta način skušali ohraniti lokalni zgodovinski spomin,
• omogočili obiskovalcem Tolminskega muzeja, da vzpostavijo odnos do kulture oblačenja v preteklosti (eno obleko namreč nameravamo podariti muzeju),
• omogočili obiskovalcem razumeti pot nastajanja obleke, da bi znali ceniti tistega, ki jo je izdelal – njegov čas, trud, energijo …
• z interpretacijo nastajanja obleke v preteklosti spomnili na pot nastajanja obleke danes in na naš odnos do kulture oblačenja (kupi – zavrzi, kupi – podari, kupi – predelaj– ponovno uporabi itd.).
Navsezadnje tudi z obleko puščamo svoj pečat v času.
Sešiti žensko vsakdanje kmečko oblačilo iz prve polovice 18. stoletja se sliši dokaj preprosto, kajne? Vendar ... Več kot smo brali, raziskovali, risali, iskali ustrezne materiale itd., manj smo bili prepričani, da sploh lahko naredimo reprezentativno obleko tistega časa. Kako točno sta bili videti spodnja srajca in krilo? Je bil nedrc prišit ali ločen? Kaj pa pokrivalo? V literaturi zapisano tako ali drugače, odvisno od območja, na katerega so se zapisi nanašali. Kljub temu smo počasi, toda vztrajno podirali pregrade, ki so nas ločevale od spoznanja, kako so se ženske na Tolminskem oblačile pred približno 300 leti.
Preden smo našli zadovoljive odgovore in prave pristope za uresničitev zastavljenega cilja, se je odvilo kar nekaj srečanj s predavanji, z delavnicami, razpravami in s strokovno ekskurzijo v Mestni muzej Radovljica. Odločili smo se, da v obravnavo vzamemo vsak kos oblačila posebej – celo predpasnik in nogavice, pa plet, pas ter obutev. Proučevali smo
tudi materiale, ki so bili na voljo v tistih časih, barve ter načine šivanja, tkanja, pletenja itd. Na srečanjih smo nenehno premlevali eno in isto vprašanje: kako avtentično lahko sploh dandanes obudimo takratno obleko? Mnoge veščine so namreč že utonile v pozabo, iskanje tkanega blaga iz lana, volne in bombaža pa je bilo podobno iskanju šivanke v senu. In tako smo sklepali kompromise. Ob pomoči modne oblikovalke Karmen Koren iz Drežnice so se kreiranja in nadaljnjih ročnih spretnosti (šivanja, pletenja, predenja, tkanja in barvanja) lotile le udeleženke. Do zaključka programa je tako nastalo 11 ženskih vsakdanjih kmečkih oblačil, v delu pa so že in še bodo tako ženska kot moška vsakdanja kmečka oblačila, v mislih pa imamo tudi že oblačila takratnih višjih slojev, ki naj bi bila izdelana do leta 2013, ko naj bi obeležili 300 let Tolminskega punta. Ženska poletna vsakdanja delovna obleka Ženska obleka je bila zelo preprosta. Krilo, ki je segalo visoko nad želodec, je imelo prišit životec – nedrc, ki so ga ženske zavezovale z vrvico. Krasil ga je širok trd pas. Ta je bil tkan ali narejen iz blaga. Krilo je bilo bolj ali manj nabrano (odvisno od razpoložljive količine blaga) in je segalo do gležnjev. Tkanina je bila v osnovi lanena in volnena. Na spodnjem robu krila je bil prišit trak, s katerim so zaščitili blago. Čez krilo so ženske nosile predpasnik. Ob večerih so si čez ramena ogrnile plet. Pod zgornjimi oblačili je bila široka bela srajca z dolgimi širokimi rokavi, ki je segala do meč. Poročene ženske so v tem obdobju na glavi nosile pokrivalo – belo ruto, ki so jo zlagale na različne načine. Narejena je bila iz tankega platna. Lase so spletale v kito.
Kupi – zavrzi, kupi – podari, kupi – predelaj – ponovno uporabi ...
Na Poletni muzejski noči smo udeleženci programa UŽU – IP oblačila predstavili tudi javnosti. Ljudi je med drugim zanimalo, kako to, da smo se kaj takega sploh lotili? Odgovorov na to vprašanje je več. Povod je zagotovo želja, da se ob 300 letnici obeležitve Tolminskega punta na primeren način spomnimo tistih časov, ko je v tukajšnjih ljudeh vrela puntarska kri.
Poleg tega pa smo želeli, da bi:
• na ta način skušali ohraniti lokalni zgodovinski spomin,
• omogočili obiskovalcem Tolminskega muzeja, da vzpostavijo odnos do kulture oblačenja v preteklosti (eno obleko namreč nameravamo podariti muzeju),
• omogočili obiskovalcem razumeti pot nastajanja obleke, da bi znali ceniti tistega, ki jo je izdelal – njegov čas, trud, energijo …
• z interpretacijo nastajanja obleke v preteklosti spomnili na pot nastajanja obleke danes in na naš odnos do kulture oblačenja (kupi – zavrzi, kupi – podari, kupi – predelaj– ponovno uporabi itd.).
Navsezadnje tudi z obleko puščamo svoj pečat v času.
Datoteke:
Med zgodovino in sodobnostjo.pdf (482.77 kB)
LAS za razvoj 
Regionalni razvoj 
Sklad dela Posočje 
