PUM


S septembrom se je tudi na PUM-u začelo novo šolsko leto. Prvi mesec bo namenjen predvsem predstavitvam programa potencialnim udeležencem in oblikovanju skupine. Potekale bodo razne delavnice in interesne dejavnosti ter individualni razgovori s potencialnimi kandidati.

Mentorji PUM so mladim in njihovim staršem na voljo za individualne razgovore od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 (potreben je predhoden telefonski dogovor).


O programu PUM

Projektno učenje za mlade (PUM) je javno veljaven izobraževalni program, namenjen mladim v starosti od 15 do 25 let, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in tako ostali brez poklica, brez zaposlitve, so pa pripravljeni narediti nekaj zase. Namen programa Projektno učenje za mlajše odrasle je motivirati mlade, da se ponovno vključijo v prekinjeno izobraževanje in si tako pridobijo poklicno ali strokovno izobrazbo, hkrati pa jih želimo usposobiti tudi za večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. Tekom obiskovanja omenjenega programa se mladi seznanijo z raznovrstnimi poklici in hkrati odkrivajo svoje interese ter talente. Udeleženci razvijajo delovne navade, se navajajo na samostojno delo in učenje.

PUM je brezplačen program za mlade, ki so opustili šolanje. V program se lahko vpišejo mladi, ki:

    * so stari od 15 do 25 let,
    * nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta,
    * niso v delovnem razmerju oziroma nimajo statusa iz delovnega razmerja ter si niso uspeli pridobiti poklicne izobrazbe.

Prekinitev šolanja največkrat predstavlja stres tako za mladostnika kot njegovo družino. Prehoda iz varnega sveta, ki ga organizirajo starši, k avtonomnosti in odgovorni odraslosti si ne moremo več zamisliti kot preprosto prevzemanje vnaprej določenih tradicionalnih vlog. Mladi se upirajo prevzemanju nepreverjenih norm in želijo sooblikovati nove moralne zakone. Današnje družbeno stanje omogoča veliko alternativ; mladi še nikoli niso imeli toliko možnosti za samopotrditev, hkrati pa še nikoli niso bili izpostavljeni tako velikim tveganjem - posebej v primeru "nepravilnih" odločitev. In ko se enkrat odločiš "nepravilno", je za novo pot velikokrat potrebna pomoč.


mentorji: Nika Kikelj, Marko Leban, Jana Skočir
tel. 05/38-41-513
#EM#70746f43747765297b60#EM#


Mladi osipniki in družbena izločenost

Spremenjeni kulturni dejavniki, ki opredeljujejo obdobje odraščanja in zaznamujejo značilnosti oseb med 15. in 25. letom, imajo za posledico bistveno manjše možnosti mladih za zaposlovanje in omejen vpis v celotnem šolskem sistemu. V Sloveniji je vsako leto vsaj 30 odstotkov oseb v omenjenem starostnem obdobju, ki ne dokončajo osnovne šole, ne nadaljujejo šolanja po osnovni šoli ali izpadejo iz sistema nadaljevalnega šolanja. Mladi v takem položaju doživijo vrsto protislovij; ostanejo brezposelni in brez možnosti za zaposlitev, ne morejo dokončati šolanja. Tisti, ki ostanejo brez šolskega in delovnega statusa, so izpostavljeni povečanim učinkom socialne osamelosti z obremenitvijo socialnega sistema, potencialnemu naraščanju splošnega pesimizma in posledično povečani kriminaliteti ter drugim oblikam socialno odklonskega vedenja. Poleg tega nimajo trdnega prepričanja o lastnih sposobnostih, odvisni so od denarne podpore staršev oziroma skrbnikov, po polnoletnosti nimajo urejenega zavarovanja in drugih temeljnih socialnovarstvenih pogojev ter imajo negativno samopodobo in nejasno vizijo.

Namen programa PUM

Namen programa PUM je motivirati mlade, da se ponovno vključijo v prekinjeno izobraževanje in si tako pridobijo poklicno ali strokovno izobrazbo. Hkrati pa jih želimo usposobiti za večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. V času obiskovanja omenjenega programa se mladi seznanijo z raznovrstnimi poklici in odkrivajo svoje interese in talente. Udeleženci razvijajo delovne navade in se navajajo na samostojno delo in učenje. Vsak udeleženec ima svoj osebni list in osebni izobraževalni načrt, po katerem z mentorjem preverja, kako se uresničujejo predvideni cilji.

Dnevne dejavnosti se začenjajo v jutranjem ali dopoldanskem času. Temeljno izhodišče pri oblikovanju vsebin izobraževanja je načelo usklajevanja med individualno izbiro udeležencev in predlogi mentorjev. Vsebine vodijo k spodbujanju učenja, s katerim naj bi mladi zapolnili vrzeli v znanju in pridobili nova znanja na ravni stopnje šolanja, ki jo posameznik skuša nadaljevati. Učenje v programu nima le kompenzacijske vloge, temveč je usmerjeno tudi h konkretnim poklicnim in izobraževalnim ciljem. Poteka na različne načine, kot so: izbirno projektno delo (splošnoizobraževalni cilji in cilji socialnokulturnega delovanja), produkcijsko projektno delo (cilji za oblikovanje poklicne identitete in spološnoizobraževalni cilji), individualni učni projekti (splošnoizobraževalni cilji, ki so kombinirani s posebnimi individualnimi učnimi cilji udeležencev) ter interesne dejavnosti (vse skupine ciljev, odvisno od izbrane vsebine).

Mentorji in ne učitelji

Program PUM vodijo mentorji in ne učitelji. Že ime samo pove, da imajo mentorji svetovalno in povezovalno vlogo ter niso edini nosilci znanja oziroma tisti, ki o vsem odločajo. Prav zaradi povsem drugačne vloge, kot jo imajo učitelji v formalnem izobraževanju, se morajo mentorji za svojo vlogo posebej usposobiti.
Cilji programa

S programom si prizadevamo za:

* pridobivanje funkcionalnega znanja (splošna izobraženost, razgledanost, prožnost mišljenja ...) in funkcionalnih spretnosti,
* pridobivanje pozitivnih izkušenj učenja,
* pripravo za nadaljevanje opuščenega šolanja (pomoč pri učenju, opravljanju popravnih izpitov, vpisnih postopkov) ter izdelavo poklicne ali zaposlitvene strategije.

Brezplačen obisk

PUM traja eno šolsko leto. Mladi se lahko vanj vključijo kadar koli med šolskim letom, prav tako pa lahko iz njega kadar koli izstopijo.Če se za program odločijo, ga obiskujejo brezplačno, kot brezposelni pa so deležni tudi ugodnosti, ki jim iz tega statusa pripadajo.


Operacijo delno financirata Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2: Izboljšanje usposobljenosti posamznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.