Dan Alpske konvencije

2.6.2017

Življenje v Alpah nista samo romantika in uživanje ob lepih razgledih, ampak predvsem vztrajnost, nenehno iskanje kompromisov ter zavedanje medsebojne povezanosti človeka in narave. Slednje z namenom trajnostnega razvoja in zaščite Alp izpostavlja tudi mednarodna pogodba Alpska konvencija, ki so jo med leti 1991 in 1995 podpisale vse alpske države. Slovenija je letos kot ena izmed njih pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor organizirala 8. Dan Alpske konvencije, s katerim želi poudariti pomen te pogodbe ter približati njeno poslanstvo lokalnemu prebivalstvu. Letošnje obeleževanje Dneva Alpske konvencije se je začelo s posvetom 19. maja 2017, ki je poudaril pomen trajnostne mobilnosti v sklopu razvoja zelenega gospodarstva, širši javnosti pa so bili namenjeni predvsem dogodki, ki so se na različnih lokacijah odvijali minuli konec tedna.

Na posvetu v Bohinjski Bistrici je bilo predstavljeno 6. poročilo o stanju Alp, ki tokrat obravnava temo Ozelenitev gospodarstva v Alpski regiji. Osrednji del dogodka je bil namenjen trajnostni mobilnosti ter Bohinjski progi, ki predstavlja eno izmed pomembnejših povezav v Julijskih Alpah. Na strokovnem delu so bili izpostavljeni rezultati in izboljšave zadnjih prizadevanj za posodobitev Bohinjske proge, zastavljeni novi cilji ter sprejet Memorandum, v katerem so opredeljene ključne dejavnosti za prihodnje leto. Na železniški postaji je sledil slovesen prevzem prenovljenega vagona avtovlaka z razstavo inženirja Maksa Klodiča, ki je sodeloval pri gradnji Bohinjskega predora. Udeleženci so lahko izkoristili promocijsko vožnjo z avtovlakom na Primorsko stran ter se udeležili še zadnjega dogodka tega dne, ki je z odprtjem druge slovenske info točke Alpske konvencije potekal na Posoškem razvojnem centru v Tolminu.

Pod sloganom V Alpe po navdih so obiskovalci različnih starosti v dneh med 23. in 28. majem 2017 spoznavali naravne lepote in kulturno dediščino v dolini Soče, Bohinju in Zgornjesavski dolini. Belarjevi dnevi so tako kot vsako leto približali Triglavski narodni park in Trento osnovnošolcem iz neposredne okolice parka in iz sosednjih zavarovanih območij iz Avstrije, Hrvaške in Italije. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so pripravili razstavo o favni v narodnem parku Julijsko predgorje, slovensko favno pa so v praksi spoznavali obiskovalci Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju. Letošnja posebnost je bila tudi zabavna televizijska oddaja z naslovom Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp, ki je območje in način življenja približala številnim gledalcem prvega programa nacionalne televizije. Bolj dejavni so se sprehodili po grbinastih travnikih Zgornje Radovne in si ogledali Pocarjevo domačijo. Organiziran je bil tudi pohod do slapa Peričnik, v Zgornjem Posočju pa kolesarjenje po sirarski poti od Mangartske planine do Bovca.

Vsi dogodki so udeležencem nedvomno ponudili zanimivo in poučno izkušnjo, marsikateremu izmed njih pa tudi spodbudo za samostojno raziskovanje in nadaljnje iskanje navdiha v Alpah.
SOČAsnik, l. XX, št. 4, 2019