INFO točka za strukturne sklade


Regionalna politika EU skupaj s strukturnimi skladi predstavlja poglavitni instrument solidarnosti, s pomočjo katerega članice prispevajo k skladnejšemu in trajnostnemu razvoju celotnega območja ter premagovanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami. Do sredstev iz skladov so upravičene tiste evropske regije, ki razvojno ne dosegajo povprečja EU in potrebujejo podporo za nastanek konkurenčnega okolja, ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje izobraževanja za pridobitev kvalificirane delovne sile ter pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja. Sredstva, ki jih EU nameni strukturnim skladom, se porabijo za finančno podporo projektov v javnem in zasebnem sektorju, za katere se oceni, da bodo v danih okoliščinah lahko največ prispevali k ciljem regionalne politike. Z vidika končnih prejemnikov ta sredstva torej pomenijo dopolnilni vir financiranja projektov. Omogočajo jim, da izvedejo projekte, za katere bi težko zbrali dovolj lastnih sredstev za zaprtje finančne konstrukcije.

Skladno z zakonodajo EU posamezna država članica pripravi enotni programski dokument (EPD) za črpanje sredstev evropskih skladov. To je dokument države članice EU, s katerim predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja. EU ga opredeljuje kot dokument, ki ga odobri Komisija v soglasju s posamezno državo članico potem, ko je bila izdelana ocena načrta, ki ga je predložila država članica. EPD vsebuje strategijo in prednostne naloge za delovanje skladov ter države članice, njihove posebne cilje, prispevek posameznih skladov in drugih finančnih virov. Tudi Slovenija ima svoj EPD za obdobje 2004-2006. V njem je osrednji poudarek na predvidenih ukrepih, ki naj bi se v tem obdobju sofinancirali iz evropskih strukturnih skladov.

Štirje strukturni skladi so osnovni instrument izvajanja regionalne politike Evropske unije:
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

(European Regional Development Fund - ERDF)

Sredstva ESRR se dodeljujejo projektom, za katere se oceni, da bodo najvec prispevali k ciljem, dolocenim v EPD. Za te ukrepe je v obdobju 2004-2006 Sloveniji na voljo 136,5 mio €, skupaj z nacionalnimi sredstvi pa 184,2 mio €. Sredstva so predvidena za sofinanciranje štirih ukrepov spodbujanja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti:

- spodbujanje razvoja inovacijskega okolja,
- spodbujanje razvoja turističnih destinacij,
- izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo ter
- gospodarska infrastruktura in javne storitve.
Evropski socialni sklad (ESS)

(European Social Fund - ESF)

Kar tretjino vseh sredstev strukturnih skladov v Sloveniji je namenjenih vlaganju v ljudi, kar je največ od vseh držav pristopnic EU. K skupno 100,8 mio € sredstev za obdobje 2004-2006 ESS prispeva 75,6 mio €, Slovenija pa 25,2 mio €. Evropski socialni sklad povečujejo vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje.

Glavni ukrepi na tem področju so:
- razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela,
- pospeševanje socialnega vključevanja,
- vseživljenjsko učenje
- spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti.
Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS)

(European Agricultural Guidance and Guarantee Fund - EAGGF)

Glavne naloge EKUJS-a so izboljševanje konkurenčnosti kmetijstva, gospodarsko prestrukturiranje podeželskih območij, ohranjanje poseljenosti podeželskih območij in ustvarjanje pogojev za doseganje enakovredne ravni dohodka kmetijskega prebivalstva, varovanje okolja in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine podeželja.

Usmerjevalni oddelek sklada zagotavlja sredstva za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in živalskega sektorja. Za obdobje 2004-2006 je na razpolago 47,1 mio €; polovica iz strani EU, polovica prispeva Slovenija. Sredstva bodo namenjena za:

- izboljšanje predelave in trenja kmetijskih proizvodov,
- naložbe v kmetijska gospodarstva,
- diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri
- investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov,
- trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov.
Finanćni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR)

(Financial Instrument for Fisheries Guidance - FIFG)

Glavni cilji sklada FIUR so predvsem doseganje trajnostnega ravnovesja med ribolovnimi viri in njihovim izkoriščanjem, krepitev konkurenčnosti gospodarskih subjektov v ribiški panogi, povečanje dodane vrednosti izdelkov ribištva in ribogojstva ter izboljšanje učinkovitosti trženjskega spleta.

V Sloveniji se bo v obdobju 2004-2006 izvajalo dva ukrepa, ki sta opredeljena v EPD:

- posodobitev obstojecih plovil in mali priobalni ribolov ter
- ribogojstvo, predelava in trženje.

Iz tega sklada je skupno na voljo 2,4 mio €, od tega 1,8 mio € s stani EU, 0,6 mio € pa prispeva Slovenija.
SOČAsnik, l. XX, št. 4, 2019