Utrinki (str. 18–22)

24.9.2010

Geografi za razvoj občine Tolmin


Občina Tolmin – Med 12. in 21. Julijem so se po tolminski občini potikali nadebudni geografi iz vse Slovenije. Pod vodstvom organizatorjev Tamare Klar, Tanje Mrak, Jake Ortarja in Mojce Podobnik ter ob strokovni podpori Radovana Lipuščka se je namreč odvijal raziskovalni geografski tabor Sotočje mladih možganov in aktualnih izzivov.
Tabor, ki se ga je udeležilo 26 študentov geografije s Filozofske fakultete v Ljubljani, je potekal v okviru Društva mladih geografov Slovenije. Že v aprilu so se udeležili strokovne ekskurzije po občini Tolmin in se na ta način bolje spoznali z območjem. Na samem taboru je delo potekalo v štirih raziskovalnih delavnicah; ena se je ukvarjala s planinami v dolini Tolminke, druga s pisanjem in dopolnjevanjem vsebin za nove informativno-poučne table v dolini Tolminke, tretja je preučevala, ali Tolmin deluje kot urbano središče in kakšne so javne prometne povezave, udeleženci četrte delavnice pa so raziskovali zgodovino, sedanje stanje in nadaljnji razvoj naselij Volče, Most na Soči in Postaja. Cilj raziskovalnih delavnic je, da so rezultati uporabni v lokalnem okolju, zato je tabor potekal v sodelovanju z Občino Tolmin, Lokalno turistično organizacijo Sotočje, Posoškim razvojnim centrom in Triglavskim narodnim parkom – te organizacije bodo rezultate raziskovalnih delavnic uporabile v svojih nadaljnjih projektih. Raziskovalni geografski tabor se je uspešno in z veliko novimi pobudami ter navdihi za prihodnost končal z uradno predstavitvijo rezultatov v prostorih Krajevne skupnosti Volče.
Organizatorji smo zelo veseli rezultatov letošnjega tabora, ki so vsekakor dosegli ali celo presegli naše cilje, objavljeni pa bodo tudi v zborniku. Upamo, da se bodo predlogi, ki so jih udeleženci podali, v prihodnje udejanjili in spodbudili nadaljnji razvoj v tolminski občini.

Tanja Mrak, organizatorka tabora



Moto točka za večjo varnost motoristov


Bovec, Kobarid – Policijska uprava Nova Gorica je v sodelovanju z moto klubom OK Riders v času turistične sezone za voznike enoslednih motornih vozil organizirala štiri preventivne prireditve Moto točka; druga je bila organizirana začetek julija v Kobaridu, zadnja pa začetek avgusta pri Penzionu Boka pri Bovcu (ostali dve sta bili organizirani v Desklah in Spodnji Idriji). Akcije so izvajali ob nedeljah, ko se po naših cestah vozi veliko motoristov.
Policisti so motoriste in druge obiskovalce seznanili s postopki policije v cestnem prometu in jim delili preventivno gradivo. Člani OK Riders so razdeljevali zloženke s preventivno vsebino in odsevne brezrokavnike ter opozarjali na previdno vožnjo. Na prireditvi so sodelovali tudi predstavniki občine in zavarovalnice, prodajalci motoristične opreme, člani Avto-moto zveze Slovenije in drugi. Moto točka je bila ustrezno označena, da jo je lahko vsak udeleženec cestnega prometa pravočasno opazil. Ustavilo se je največ domačih voznikov, med tujci pa so izstopali Italijani. V Kobaridu se je skupaj ustavilo okoli 200, v Bovcu pa okoli 250 motoristov.
Skupni cilj moto točk je bil ozaveščanje voznikov in medijev o problematiki vožnje z enoslednimi vozili ter seznanjanje s posledicami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi; ti so namreč v prometu manj vidni in zato še posebej ogroženi. Policijski inšpektor Drago Ozebek iz Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Nova Gorica, pobudnik prireditve, je ob zaključku povedal, da so bile moto točke med vozniki in drugimi obiskovalci dobro sprejete. S tovrstnimi preventivnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi prihodnje leto, ko bodo vsebine še nadgradili.

Mateja Kutin



Mladinski hotel tudi v Posočju


Tolmin – Medtem ko Občina Bovec še vedno ni našla novega lastnika oziroma vsaj upravljavca stavbe, v kateri naj bi ta uredil mladinski hotel, je trenutno edini hostel v Posočju hostel Paradiso v Tolminu, ki ga je nad istoimenskim barom sredi mesta uredil najemnik poslovnih prostorov Damir Novšak. Hostel je prve goste sprejel v začetku julija, ko se je v Tolminu odvijal Metalcamp. Novšak se je odločil urediti mladinski hotel v prostorih nad barom, ki dotlej niso bili izkoriščeni, dodatno pa ga je prepričalo še dejstvo, da Posočje do sedaj ni imelo hostla. Hostel Paradiso na 280 m2 površine svojim gostom ponuja štiri mešane sobe s francoskimi posteljami oziroma pogradi ter skupne sanitarije in kopalnico. V skupnem prostoru je 24 do 26 gostom, kolikor jih lahko sprejmejo, na voljo televizija, dva računalnika z brezplačnim dostopom do spleta, čas pa si bodo lahko krajšali tudi z izbranimi filmi in knjigami.
Novšak je z začetnim odzivom na svojo novo ponudbo izredno zadovoljen, saj je povpraševanje preseglo njegova pričakovanja. Kot je povedal, med gosti prevladujejo tujci in mladi ljudje, hostel pa bo imel svoja vrata odprta vse dni v letu.

Špela Kranjc



Obala je gostila Zgornje Posočje


Koper – V nizu prireditev Mesto se predstavi, ki se že nekaj let zapovrstjo odvijajo v Kopru, je Zgornje Posočje tudi letos pustilo svoj pečat – v soorganizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Turistične zveze Gornjega Posočja (TZGP) se je konec julija predstavilo s kulturnim programom za staro in mlado ter s pestro ponudbo na stojnicah.
Na odru koprske Taverne je s predstavo Mavrična ribica nastopila gledališka skupina Vrtinec iz Bovca, za raznovrstno glasbeno ponudbo sta skrbela Pihalni orkester Tolmin in Glasbena skupina Dednina, s plesi, značilnimi za območje, od koder prihajata, pa sta se predstavili folklorni skupini Gora s Šentviške Gore in Razor iz Tolmina. Slednja je s seboj pripeljala tudi svojo dramsko sekcijo, doma pa nista ostala niti legendarna Angelca in Ludvik, ki sta celotni program začinila s humorjem. Vse tiste redke mimoidoče, ki jih na prizorišče niso privabili glasba, petje in ples, pa je v vsaj kratek postanek prepričala pestra ponudba na stojnicah, kjer ni manjkalo domačih mlečnih izdelkov iz kravjega oziroma ovčjega mleka. Z nizom izdelkov programa W’ca z B’ca iz domače volne se je predstavila Alenka Kravanja iz Bovca, bogato kulturno in tehniško dediščino Baške grape so na svoji stojnici prikazali predstavniki društva Baška dediščina, z veščino pletenja košar in drugih izdelkov iz vrbja pa je ponovno navdušil Ladko Trebše iz Srpenice. Ponudnikom na stojnicah se je s svojimi izdelki iz lesa pridružila tudi družina iz Poljan. Da kraji Zgornjega Posočja obiskovalcem ponujajo še mnogo več in da je našo deželo, njene lepote ter zgodbe treba doživeti v živo, sta mimoidočim s številnim slikovnim gradivom pripovedovali predstavnici TZGP.
Tako je bil Koper v prijetno vetrovnem, sončnem in ravno prav toplem dnevu v vrhuncu poletne turistične sezone (spet) v znamenju Zgornjega Posočja – kot bi nastopajoči in ponudniki poleg plesa, glasbe, gledališča, humorja, obilice dobre volje ter lokalnih izdelkov in dobrot na obalo pripeljali tudi svež gorski vetrič.

Nataša Humar, TZGP



Atelje pod Krnom


Drežnica – Predzadnjo avgustovsko soboto je podkrnska vas Drežnica postala pravi atelje. Že peto leto zapored je namreč gostila likovno srečanje, ki ga organizira Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin (DSAT). Letošnje srečanje, ki se ga je udeležilo 63 slikarjev iz Slovenije in tujine, so pripravili v sodelovanju z Ustanovo Fundacija »Poti miru v Posočju«. Naj ob tem dodamo, da gre za največje tovrstno srečanje v tem delu Slovenije.
Umetniki so ustvarjali od jutranjih ur do poznega popoldneva. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik DSAT Gregor Maver, so »poleg ahitekturnih vedut in krajinskega pejsaža ustvarili tudi nekoliko bolj abstraktna likovna dela, ki odražajo lastno interpretacijo videnega. Raznolikost likovnih praks so dodatno podkrepile tudi različne tehnike – akril, olje, asemblaž in akvarel«. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen umetnikom, vsekakor pa je bil zanimiv tudi za obiskovalce, ki so si poleg lepot kraja lahko ogledali tudi proces ustvarjanja likovnih del in dela, ki so jih slikarji razstavljali.
20 sodelujočih umetnikov, izbranih s strani strokovne komisije, predstavlja svoja dela širši javnosti prav v teh dneh na zaključni skupni razstavi v prostorih omenjene fundacije.

Mateja Kutin