Nova strategija za enakomeren razvoj slovenskih regij
V Bukovici je 14. novembra potekala predstavitev osnutka Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 za Goriško regijo. Predstavnika Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov in dr. Robert Drobnič sta najprej orisala trenutno stanje regionalnega razvoja, ki kaže na poglabljanje razlik med posameznimi deli države. Produktivnost države dosega le 85 % povprečja EU, od leta 2005 pa se je izboljšala zgolj za dve odstotni točki. Z izjemo Posavja so vse regije poslabšale svoj položaj glede na slovensko povprečje, hkrati pa se krepi centralizacija v Ljubljani, ki ima več delovnih mest kot vsa ostala regionalna središča skupaj.
Osnutek strategije kot rešitev predlaga policentrični razvoj, ki naj bi okrepil regionalna središča, izboljšal dostop prebivalcev do kakovostnih delovnih mest v razdalji 35 kilometrov in zagotovil bolj uravnotežen razvoj države. Pri pripravi strategije sodelujejo vsa ministrstva, raziskovalne institucije, občinska združenja, regionalne razvojne agencije in nevladne organizacije, Slovenija pa sodeluje tudi v projektu OECD za krepitev strateškega načrtovanja. Izvajanje strategije bo potekalo preko regionalnih programov, akcijskega programa in dogovorov za razvoj regij, njeno koordinacijo pa bo vodila posebna vladna delovna skupina. Cilj celotnega procesa je zmanjšati razvojne razlike, okrepiti inovacijsko sposobnost regij ter zagotoviti bolj kakovostno življenje prebivalcev po vsej Sloveniji.
Po predstavitvi je sledila razprava, v kateri so sodelovali župani občin Tolmin, Idrija in Renče - Vogrsko, predstavniki razvojnih agencij, občin, gospodarstva in javnih zavodov. V razpravi so bili predstavljeni nekateri ključni izzivi regije.
Odprta je bila debata o formalni vzpostavitvi regije, ki bi po mnenju nekaterih prinesla večjo konkurenčnost in olajšala sodelovanje s sosednjo Italijo. Izziv regije ostaja tudi zagotoviti večjo skladnost med južnim in severnim delom. Kot je povedal direktor RRA Posoški razvojni center, Simon Škvor, je potrebno razmisliti, kateri centri bi lahko prevzemali razvojno vlogo in na kakšen način. »Skladnost na regionalnem nivoju ni samoumevna. Ni nujno, da bo vzpostavitev enega regijskega centra samodejno prinesla razvojni preboj celotne regije,« je opozoril.
Na razlike med severnim in južnim delom regije sta opozorila tudi župana Tolmina in Idrije ter izpostavila infrastrukturne izzive severnega dela. »Mi imamo iz občinskega središča navzven tudi po 25 kilometrov do določenih točk naše občine, kjer ljudje živijo, in jih moramo pripeljati v občinska središča ter zagotoviti servis tudi v teh predelih,« je ponazoril idrijski župan Tomaž Vencelj.
Škvor je izpostavil še nujnost medresorskega in medsektorskega povezovanja na področju regionalnega razvoja na nacionalni ravni in dodal: »Ukrepe je treba oblikovati po meri posameznih regij, v razvojne pobude pa vključiti tudi integralna sredstva.«
Vsi prisotni so se strinjali, da si mora regija izoblikovati svojo pot in graditi na svojih kakovostih, da bo dolgoročno konkurenčna in privlačna za ljudi, projekte ter investicije. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na obmejnost kot posebno priložnost Goriške regije.
