Goriška regija v ospredju trajnostnega razvoja: strategija, novi zeleni projekti in obravnava izzivov JPP
V Vipolžah v občini Brda sta v organizaciji Posoškega razvojnega centra, regionalne razvojne agencije, 10. junija potekali dve regijski seji, in sicer 141. seja Sveta Severne Primorske razvojne regije ter v nadaljevanju 10. seja Razvojnega sveta Severne Primorske razvojne regije.
Vsebinski poudarek tokratnih sej je bil na trajnostni usmerjenosti regije, pri čemer so bili sprejeti tudi nekateri ključni dokumenti, ki bodo prispevali k uresničevanju zelenega razvoja regije.
Potrjeni štirje projekti zelene infrastrukture
Pomemben korak bliže realizaciji štirih zelenih projektov je potrditev Dodatka št. 2 k Dogovoru za razvoj regij s strani Sveta regije in Razvojnega sveta regije. Gre za ureditev igrišča Kresnice v Ajdovščini, ozelenitev vstopne točke v Kobaridu in vzpostavitev zelene infrastrukture v občinah Renče-Vogrsko in Vipava. Projekti zasledujejo cilje izboljšanja varstva narave, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter razvoja zelene infrastrukture, tudi v urbanem okolju. Hkrati prispevajo k zmanjševanju vseh oblik onesnaževanja ter celostnemu varovanju naravnega okolja, s čimer podpirajo trajnostno in okolju prijazno regijsko prihodnost.
Potrjena Strategija prilagajanja na podnebne spremembe za Severno Primorsko (Goriško) razvojno regijo
Dokaz trajnostne naravnanosti Goriške regije je tudi soglasno potrjena Strategija prilagajanja na podnebne spremembe za Severno Primorsko (Goriško) razvojno regijo, ki so jo potrdili tako Svet regije kot Razvojni svet regije. Goriška regija, ki se je leta 2023 pridružila EU misiji za prilagajanje na podnebne spremembe, je tako poleg Gorenjske razvojne regije ena izmed le dveh regij v Sloveniji z izdelanim in sprejetim tovrstnim strateškim dokumentom.
Z omenjeno strategijo se regija proaktivno pripravlja na vse izrazitejše posledice podnebnih sprememb ter krepi odpornost lokalnih skupnosti, gospodarstva in okolja. Strategija naslavlja več različnih sektorjev, med katerimi so regijsko-prostorsko načrtovanje, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem, energetika, vodni viri in upravljanje voda, varstvo pred naravnimi nesrečami, javno zdravstvo, infrastruktura, stavbe in urbana območja ter varstvo narave. Zaradi njihove medsebojne prepletenosti je bila priprava dokumenta kompleksen in strokovno zahteven proces.
Osrednjo vlogo pri pripravi dokumenta je imela Regijska strokovna delovna skupina za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jo vodi energetska agencija GOLEA kot koordinatorka v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom, regionalno razvojno agencijo, in ostalimi tremi razvojnimi agencijami v regiji. Tehnično podporo nudi podjetje STRITIH, svetovanje za trajnostni razvoj v okviru evropskega projekta MIP4Adapt.
Ena ključnih vsebinskih faz pri pripravi strategije je bila strokovna delavnica, izvedena decembra 2024, na kateri so sodelovali predstavniki različnih sektorjev. Prispevki in izmenjane izkušnje so bili vključeni v vsebino strategije in odražajo raznolikost potreb ter možnosti regije.
Strategija je bila marca letos predstavljena vsem občinam, ki so na podano vsebino podale konstruktivne povratne informacije. Glede na uspešno potrditev na obeh sejah bo uradna javna predstavitev sledila 19. junija v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica.
Pomembno je poudariti, da podnebne spremembe poleg vpliva na okolje in zdravje ljudi močno obremenjujejo tudi gospodarstvo. Slovenija je med evropskimi državami, ki beležijo najvišje gospodarske izgube zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov.
Goriška regija s tem pomembnim strateškim korakom dokazuje, da zrelo, povezano in dolgoročno pristopa k soočanju s podnebnimi izzivi, pri čemer vključuje vse ključne sektorje in gradi trdne temelje za trajnostno prihodnost.
O izzivih javnega potniškega prometa
Doprinos k prizadevanjem za trajnostno mobilnost predstavljajo tudi predstavitve in razprava o izzivih na področju organizacije in razvoja javnega potniškega prometa (JPP) v regiji, ki je bila ena izmed osrednjih točk seje Razvojnega sveta regije.
V predstavitvah, ki so jih pripravili strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja, so se med drugim dotaknili različnih oblik prevoza in možnosti sinergij med njimi; infrastrukturnih omejitev JPP, ki povzročajo predvsem časovno nekonkurenčnost JPP proti drugim oblikam prevoza; možnosti prilagajanja voznih redov in linij glede na potrebe potnikov in finančno optimizacijo lokalnih skupnosti; izzivov v zvezi z vključevanjem obrobnih območij in čezmejnih povezav in možnih ukrepov za omilitev prevozne revščine.
Svoja stališča in izkušnje so delili Miran Sečki iz Družbe za upravljanje JPP, mag. Matjaž Vrčko in Jošt Šmajdek z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Tadej Luznik iz podjetja Nomago, Jasna Cerar Hribar iz podjetja Slovenske železnice in Miro Kristan s Posoškega razvojnega centra, ki je tudi v vlogi Regijskega centra mobilnosti.
Namen predstavitev je bil predvsem predstavitev stanja, izmenjava informacij in konstruktivni predlogi za nadaljnji razvoj JPP. Zaključek seje kaže na skupno zavezanost deležnikov k iskanju rešitev in uresničevanju trajnostnega razvoja, za kar bodo potrebna nadaljnja usklajevanja, konkretni ukrepi in večje naložbe.
