Kako do boljše prometne povezljivosti?
Včeraj je v Cerknem potekala 116. seja Sveta regije, kjer so člani, župani severnoprimorskih občin, v družbi predstavnikov ministrstva za infrastrukturo in vodilnih iz razvojnih agencij v regiji iskali rešitve ter terminske možnosti za uresničitev 4. razvojne osi. Ob tem so se posvetili tudi načrtom nadaljnjega razvoja kolesarskega omrežja v regiji in Bohinjski progi.
4. razvojna os
O stanju na 4. razvojni osi oziroma prometni povezavi, ki bo Posočje in Idrijsko-Cerkljansko povezala z Gorenjsko in osrednjo Slovenijo, na zahodu pa se navezala tudi na sosednjo Italijo, je zbrane seznanil župan Občine Idrija Tomaž Vencelj. Poudaril je, da v tem primeru ne gre le za urejeno prometno infrastrukturo. Predvideni novi cestni odseki bodo namreč bistveno skrajšali potovalni čas in s tem zagotovili boljše pogoje za delovanje tukajšnjih gospodarskih družb ter višjo kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Vse to pa bo pripomoglo k ohranjanju poseljenosti tega dela Slovenije.
Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, ki se je z veseljem odzval povabilu in se seje udeležil s svojo delovno ekipo, je povezljivost Slovenije nujna, zato je vidno podprl vse dejavnosti na tem področju. Kot je dejal, se dela na različnih odsekih že odvijajo, ob tem pa tudi sam potožil, da največjo težavo predstavljajo zelo dolgotrajni postopki za pridobitev ustrezne dokumentacije. Poleg tega je dal vsem prisotnim županom priložnost, da ministrstvo na licu mesta opozorijo na težave, s katerimi se srečujejo na terenu.
Vzpostavitev kolesarskega omrežja v regiji
V nadaljevanju je Jožica Lazar, direktorica Razvojne agencije ICRA d.o.o. predstavila pluse in minuse, ki se kažejo pri uresničevanju projekta kolesarskega omrežja v Severno Primorski (Goriški) razvojni regiji, vključenega v dogovor za razvoj regije (DRR). Skozi DRR bo namreč v naši regiji vzpostavljenih 16,5 km kolesarskih poti – najdaljša bo speljana na relaciji od Solkana do naselja Plave in bo v dolžino merila 11 km. Skupaj z zbranimi je pregledala stanje po trasah in opozorila, da kolesarje ne gre prepuščati same sebi, ko se posamezni urejen odsek neke kolesarske poti zaključi. Če nič drugega, jih je po njenem mnenju treba pravilno usmerjati dalje. Ta projekt pa je »pomemben tudi zato, ker bomo s tem pridobili navezavo prek Kobarida oziroma Robiča in Nove Gorice do italijanske strani,« je še dejala.
Bohinjska proga – steber medregijske in čezmejne trajnostne mobilnosti
Vodja organizacijske enote za okolje, prostor in podeželje na PRC Miro Kristan je na seji Sveta regije izpostavil še eno možnost prometne povezave, in sicer Bohinjsko progo, ki velja za steber medregijske ter čezmejne trajnostne mobilnosti. Po njegovih besedah je treba na tej progi nujno osmisliti tudi turizem, saj v poletnih mesecih prihaja do precejšne gneče, »kar predstavlja izziv v smislu storitve.« Ob tem je še opozoril na pomembnost zamisli o vzpostavitvi regijskega mobilnostnega centra, ki po eni strani predstavlja paradoks, po drugi pa priložnost.
Kot je pojasnil, je v procesu uresničevanja tudi čezmejna povezava med obema Goricama, s čimer bo Bohinjska proga po njegovih besedah najbolj trajnostna oblika mobilnosti med Alpami in Jadranom. »Slednje je potrdila tudi Regijska celostna prometna strategija za območje Julijskih Alp, ki je v sklepni fazi priprave. Ključne železniške postaje pa morajo postati točke prestopa med različnimi oblikami prevoza v okviru koncepta trajnostne mobilnosti. Z ustanovitvijo Konzorcija za Bohinjsko progo se je vzpostavila možnost za stalen dialog med lokalnimi skupnostmi in potrebami regije ter državo in upravljavcem železniškega omrežja,« je še poudaril Kristan, sicer tudi član delovne skupine omenjenega konzorcija.
Besedilo in foto: T. Š. F.
