Mobilnostnih navad nismo pripravljeni spreminjati na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti in udobja

V okviru projekta ReMOBIL je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za projektne partnerje izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost.

Cilj je bil raziskati mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje in opredeliti motivacijske dejavnike za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet (JPP), souporaba vozil) ter raziskati, katere vire informacij uporabljajo uporabniki za načrtovanje ali spremljanje svojih poti.

Raziskovalni pristop je temeljil na računalniško podprtem spletnem anketiranju v okviru Medianinega spletnega panela. Vzorec je vključeval 804 prebivalcev Republike Slovenije med 18. in 70. letom. Vzorec je bil reprezentativen za prebivalce Slovenije po spolu, starosti in regiji. Javnomnenjska raziskava se je izvajala oktobra 2022.

Rezultati so prikazani grafično in v razpredelnicah. Posebej so bili obravnavani segmenti:

• na podlagi tipa naselja, ki so ga anketirani sami ocenili (mesto, podeželje);
• na podlagi dostopa do JPP, ki so ga anketirani sami ocenili (ustrezen, neustrezen, ni dostopa);
• na podlagi uporabe JPP za opravljanje poti v službo/šolo in vsakodnevnih opravkih (uporabniki, neuporabniki, ostali).

Ste vedeli?

• Več kot trikrat več anketiranih se v službo/šolo pelje sam s svojim avtomobilom kot pa s sopotniki.
• Anketirani iz mest imajo boljši dostop do vseh oblik trajnostne mobilnosti in prevladujejo med uporabniki vseh oblik trajnostne mobilnosti.
• Več kot polovica anketiranih (55 odstotkov) obvladljive razdalje premaguje peš, s kolesom, skirojem ali podobnim.
• Več anketiranih uporablja storitev javne izposoje koles ali skirojev (9 odstotkov), kot pa uporablja električni avtomobil (3 odstotki) ali storitev deljenja avtomobila (2 odstotka).
• Storitev sopotništva prevozi.si je bolj v uporabi med tistimi iz mest kot s podeželja.
  
   
• Več kot polovica anketiranih na običajnih poteh nikoli ne uporablja JPP.
• Skoraj polovica tistih, ki uporabljajo JPP, je kot glavni razlog izbrala pomanjkanje parkirnih prostorov.
• Med glavnimi razlogi, da ne uporabljajo JPP, so navedli časovno nekonkurenčnost avtomobilu (63 odstotkov), slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neustrezne vozne rede (56 odstotkov); četrtina (25 odstotkov) jih je navedla, da rada vozi.
• Potencial za uporabo JPP je glede na odgovore sicer precejšen. Vendar sta glede na Medianin semafor podpore v največji meri med ključnimi dejavniki izpostavljena hitrost (hitreje od avtomobila) in cena (brezplačnost, v manjši meri pa pogostost voženj in bližina postajališč).
  
   
• Anketirani so med glavnimi razlogi, da poti opravljajo peš oziroma s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom, navedli bližino ciljne lokacije (69 odstotkov), željo po gibanju (65 odstotkov) oziroma skrb za zdravje (58 odstotkov). Skrb za okolje jih je navedlo 46 odstotkov.
• Kot poglavitni razlogi, da poti ne opravljajo peš, je bila izpostavljena prevelika razdalja (52 odstotkov). Podobno velja za vožnjo s skirojem ali podobnim sredstvom (44 odstotkov). Slaba tretjina (29 odstotkov) je med razlogi navedla neustrezno urejenost poti za pešce ali kolesarje. Zgolj manjši delež (5 odstotkov) je med razlogi navedlo, da ne marajo hoditi.
  
   
• Anketirani kot trajnosten pristop k mobilnosti razumejo:
  • v večji meri kot premagovanje obvladljivih razdalj peš, s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom (76 odstotkov), vožnjo z JPP v službo (68 odstotkov) in opravkih (63 odstotkov) ter uporabo storitev javne izposoje koles ali skirojev (59 odstotkov);
  • v manjši meri kot vožnjo z avtomobilom s sopotniki v službo (46 odstotkov) ali po opravkih (34 odstotkov), uporabo storitev deljenja avtomobila (39 odstotkov), uporabo električnega (35 odstotkov) ali plinskega (14 odstotkov) vozila namesto bencinskega/dizelskega ter uporabo sopotništva storitve prevozi.si (34 odstotkov).
    
     
• Kljub temu, da prehod k trajnostni mobilnosti skoraj dve tretjini anketiranih (65 odstotkov) ocenjuje kot pomemben, so kot tri najpomembnejše dejavnike pri mobilnosti izbrali hitrost (opraviti pot hitreje – 71 odstotkov), samostojnost (možnost odločanja o postankih, trasi ipd. na poti – 61 odstotkov) ter stroške (opraviti pot najceneje – 61 odstotkov). Ogljični odtis je kot manj pomemben ocenilo 61 odstotkov anketiranih.
• Skoraj tri četrtine vprašanih za načrtovanje in/ali spremljanje svojih poti uporablja Google
• zemljevide (73 odstotkov), medtem ko je uporaba drugih orodij oziroma virov informacij bistveno nižja.
• Vsak deseti (12 odstotkov) ne uporablja nobenih virov za načrtovanje svojih poti; uvedba nove aplikacije, glede na Medianin semafor, ima zelo visoko podporo, vendar le, če bi bila brezplačna – uporabljajo bi jo med 44 in 67 odstotkov vprašanih (v primeru plačljivosti le med 4 in 9 odstotki).

Celotno poročilo javnomnenjske raziskave je dostopno na spletni povezavi: http://bitly.ws/Cghw

Projekt ReMOBIL je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021, ki predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, ter pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.