Podpisali smo sporazum o čezmejnem sodelovanju pri trajnostnem razvoju in upravljanju Walk of Peace
Okoli 80 udeležencev iz čezmejnega območja in tudi širše je minuli petek spremljalo podpis sporazuma »Memorandum of Understanding« o čezmejnem sodelovanju pri trajnostnem razvoju in upravljanju Walk of Peace. Gre za dokument, ki so ga pred pričami podpisali predstavniki partnerjev, ki jih Pot miru že sedaj tesno povezuje, in sicer v okviru projekta WALKofPEACE+ (WoP+): vodilni partner Promoturismo Furlanije Julijske krajine (FJK), Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«, Posoški razvojni center (PRC), Občina Devin - Nabrežina in Občina Komen (op. zaradi opravičene odsotnosti župana naknadno). Kot je pojasnil Nicola Revelant, vodja projekta WoP+, sporazum opredeljuje način partnerskega (so)delovanja, naloge, vsebino in pristojnosti delovne mreže Walk of Peace, izmenjavo in rabo gradiva, dosežkov ter rezultatov in določili sedež mreže, ki se nahaja v prostorih Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju« v Kobaridu.
Tudi to je bil eden izmed razlogov, da so organizatorji dogodka – fundacija, PRC in Promoturismo FJK – za kraj petkovega srečanja izbrali prav Kobarid. Prav tu in na Krasu se je (tako kot poprej že v sosednjima FJK in na Avstrijskem Koroškem) pred več kot 20 leti začel razvijati slovenski del Poti miru. Ta ideja je od lokalne in čezmejne poti do danes prerasla v evropsko pobudo, o kateri je več v drugem delu srečanja spregovorila direktorica fundacije Maša Klavora. Zbranim je namreč predstavila na novo pridobljen projekt GOV4PeaCE, ki predstavlja nadgradnjo in širitev zgodbe Poti miru na druge evropske države. Projekt, v skupni vrednosti 1.699.120 evrov, vključuje 30 projektnih partnerjev, potekal pa bo pod vodstvom PRC vse od maja 2024 do decembra 2026.
In če se vrnemo na začetek … Uvodoma je zbrane nagovoril župan Občine Kobarid Marko Matajurc, v nadaljevanju pa so udeleženci prisluhnili razmišljanjem osmih povabljenih gostov, ki so s Potjo miru povezani tako ali drugače.
Razmišljanja …
V svojem razmišljanju je mag. Marko Koprivc, državni sekretar z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kot prvi zbrane spomnil, da je bil WALKofPEACE, strateški projekt v preteklem programskem obdobju na Interreg Programu Italija - Slovenija leta 2020 ob 30-obletnici EU Interreg programov med 140 prijavljenimi projekti iz cele Evrope izbran za najboljši evropski projekt. Aktualni kapitalizacijski projekt WoP+ skrbi za širitev te ideje na čezmejno območje, medtem ko »zadnji projekt iz transnacionalnega programa Centralna Evropa, v katerem sodeluje 30 institucij, naslavlja problem fragmentirane dediščine in njenega upravljanja na različnih funkcionalnih območjih, ki segajo onkraj meja v različne države z namenom, da se ideja miru ponese na širšo raven evropskih kulturnih in pohodniških poti in da se vzpostavi trajnejše oblike sodelovanja in upravljanja na tej bodoči poti«. Dejal je še, da nas Pot miru »vabi, da se poglobimo v zgodbe naših krajev, ki so bile nekoč prizorišča tragičnih dogodkov, a so se danes prelevile v simbole sprave in sožitja. Sodelovanje med lokalnimi in čezmejnimi skupnostmi nas navdaja s ponosom in optimizmom ter nas spodbuja k gradnji boljše, bolj povezane Evrope.«
------------------------
Za Koprivcem je o pomenu čezmejnega sodelovanja in Poti miru razmišljal njegov soimenjak mag. Marko Rusjan, prav tako državni sekretar iz Ministrstva za kulturo. Ta je med drugim dejal, da je Pot miru »tak projekt, ki omogoča sodelovanje in hkrati pripomore, da se spomin na dogodke in kruto dediščino ohrani«. Ta zgodba lahko po njegovih besedah služi kot zgled in nauk, kako preseči preteklo krvavo zgodovino in z njo prek turističnih produktov prispevati k nadaljnjemu razvoju krajev, ki so bili v preteklosti zaradi vojne popolnoma opustošeni. Izrazil je še zadovoljstvo, da je Pot miru že vpisana na poizkusni seznam Unescove dediščine, svoje razmišljanje pa je zaključil z besedami: »Spominjajmo se vojn, ampak delajmo za mir.«
------------------------
Direktorica fundacije Maša Klavora, ki s svojo ekipo že vrsto let bdi nad Potjo miru in jo ob pomoči številnih partnerjev »tlakuje« in podaljšuje iz doline Soče v sosednjo FJK in še mnogo dlje, je pogledala na prehojeno pot in ob tem poudarila, da se je ta ideja pravzaprav začela kaliti »že 40 let nazaj. V zadnjih desetih letih smo s partnerji to zgodbo pripeljali do točke, da se je Pot miru iz prvotnih 100 km do danes razširila na več kot 500 km dolgo kulturno čezmejno pohodniško pot. Naša želja pa je, da se tudi Pot miru vpiše na Unescov seznam. Smo namreč dober primer ne le čezmejne, ampak tudi evropske zgodbe,« je še dodala in se zahvalila vsem, ki širijo in podpirajo idejo o Poti miru.
------------------------
Fundaciji pa že vrsto let ob boku stoji tudi PRC, ki je v zadnjih letih že večkrat prevzel vodilno vlogo pri uresničevanju evropskih projektov, ki so Poti miru omogočili, da je že presegla ne le eno, ampak več evropskih meja. Direktor Simon Škvor je zbrane spomnil, da se je PRC projektu Walk of Peace aktivno pridružil leta 2018, in sicer v strateškem projektu, ki je potekal v okviru Programa Interreg Italia - Slovenija. Takrat je prevzel vlogo vodilnega partnerja in skupaj z drugimi projektnimi partnerji projekt, vreden več kot 3 mio evrov, pripeljal celo do naziva Najboljši evropski Interregov projekt leta. »Ta uspeh je seveda rezultat skupka dejavnikov, ki so se kot puzzle zložili v prostoru, času in vsebini!« je še dejal in kot tri ključne dejavnike za uspeh izpostavil: ▪ brezčasnost koncepta Poti miru, ▪ oblikovano partnerstvo, ki presega administrativne norme in se oblikuje na podlagi čutenja ter soodgovornosti prostora, in ▪ usmerjenost v razvoj produktov na podlagi znanja, povezovanja in inovativnosti.
------------------------
»Verjetno je pred 15 leti, ko smo prvič pomislili na obeleževanje 100-letnice prve svetovne vojne, le malokdo predvidel, da bi se turistična ponudba razvila v to smer«, je razmišljal Antonio Bravo, generalni direktor PromoTurisma FJK, vodilnega partnerja projekta WoP+. Po njegovih opažanjih je bila takrat, vsaj v Italiji, pozornost namenjena predvsem krajem, ki so se tako ali drugače vtisnili v skupni spomin, ne da bi upoštevali druge vidike, ki so presegali sam obisk. Kot je še poudaril, je danes slika v FJK povsem drugačna, kar pripisuje tako geografski legi, zgodovini, soslednju dogodkov kot tudi vse večjemu sodelovanju s Slovenijo. Vsi ti dejavniki so po njegovem mnenju omenjeni pokrajini omogočili, da je postopoma našla svoje mesto znotraj obeleževanja spomina in svoj pogled razširila tudi na širši evropski prostor.
------------------------
Sledilo je razmišljanje vodje raziskav na Slovenski turistični organizaciji (STO) Romane Zorman. Ta je uvodoma spomnila, da je STO v letošnje leto stopila »z novimi smernicami v podporo trženju umetnosti in kulture, ki bo v ospredju prihodnji dve leti. Naš glavni cilj je mednarodno pozicionirati Slovenijo kot sodobno in kreativno destinacijo umetnosti in kulture, spodbuditi želimo tuje in domače obiskovalce k odkrivanju kulturno umetniške produkcije, festivalov, urbanih in kreativnih doživetij ter kulturne in zgodovinske dediščine«, kamor seveda sodi tudi Pot miru. Zormanova je še poudarila, da je naša skupna odgovornost »zagotoviti, da te zgodbe ne zbledijo, ampak ostanejo žive in poučne za nas in prihodnje generacije«.
------------------------
Zbrane je nato v imenu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica pozdravila tudi Neža Pavšič, vodja kulturnih dejavnosti. Med drugim je v svojem razmišljanju poudarila, da je del programa evropske prestolnice kulture tudi Pot miru, ki po njenih besedah umirja ritem časa in vabi k oddihu in razmisleku. »Za našo evropsko prestolnico kulture je ne le tihi pomnik grozljive preteklosti marveč tudi pomemben glasnik današnjega časa – miru in sobivanja med narodi ... Pot miru se ni začela zaradi EPK, kakor so se ali se še bodo nekateri drugi projekti, je pa zanjo eden izmed pomembnejših. Obiskovalca bo pot ponesla čez drn in strn, zraven pozvala k razmišljanju o življenju na fronti ter mu ponudila vrsto doživetij. Vsekakor je pot tudi izjemen turistični produkt in odličen zgled za predstavitev mestoma težkih tem v pomirjanje duha. Skupaj z EPK GO! 2025 bomo zgodbo Poti miru ponesli čez, še dlje, kakor že tako je«.
------------------------
Ob koncu razmišljanj je v imenu Skupnega sekretariata in Organa upravljanja Programa čezmejnega sodelovanja Interreg Italija Slovenija, ki že skoraj 25 let financira čezmejna sodelovanja na najrazličnejših področjih, zbrane nagovorila še Andreja Grom. Kot je pojasnila, je program do danes skupno podelil že okoli 31 mln EUR sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), v okviru Standardnega razpisa pa bo dodeljenih še dodatnih 24 mln EUR. V to kvoto so med drugim všteta tudi skupna sredstva projektov (4.700.000 EUR), ki so in še podpirajo Pot miru. Po mnenju Gromove je Walk of Peace »eden tistih projektov, ki jih najbolje poznamo in na katere smo lahko upravičeno ponosni. Kmalu potem, ko je leta 2000 Republika Slovenija podprla izvajanje projekta Poti miru, je program Interreg IT-SI v programskem obdobju 2000–2006 že financiral prvi projekt Pot miru na temo 'Promocija turizma v Nadiških dolinah, z namenom ovrednotenja arhitekturnih in zgodovinskih spomenikov prve svetovne vojne'. Bili so natisnjeni prvi vodiči in čezmejno območje je začelo graditi poenoteno turistično politiko, ki je zajemala območja od Posočja, Nadiške doline pa vse do Devina. Od tam je šlo samo še navzgor …« Po tem, ko je na hitro preletela vse projekte, je projektnim partnerjem tudi čestitala za nov projekt, odobren v okviru Programa Interreg Centralna Europa.
Pri soorganizaciji dogodka sta sodelovala Občina Kobarid in Kobariški muzej, ki je udeležencem ob koncu dogodka omogočil tudi brezplačen voden ogled po muzeju. Sicer pa projekt WALKofPEACE+ sofinancira EU v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.
Medijske objave:
- MARUŠIČ A. V Kobaridu predstavili nadgradnjo Poti miru. TDD Rai3/RaiNews.it. Objavljeno: 16. 2. 2024 (spletno): TUKAJ
- SKOČIR S. Pot miru - Od lokalne čezmejne poti do evropske pobude. Primorski val. 19. 2. 2024 (spletno): TUKAJ
Foto: Tatjana Šalej Faletič in Katja Sivec