Posočje kot priložnost za povezovanje ekološkega kmetijstva in varstva narave
RRA Posoški razvojni center se je udeležil 3. strokovnega posveta Novosti na področju varstva narave v kmetijstvu v Sloveniji, ki je potekal 20. marca v Hiši EU v Ljubljani. Posvet je bil namenjen razpravi o vlogi ekološkega kmetijstva pri varstvu narave ter iskanju sinergij med kmetijsko pridelavo in ohranjanjem biodiverzitete.
V ospredju dogodka je bilo ključno vprašanje, kako lahko ekološko kmetijstvo in naravovarstveni ukrepi delujejo povezano – kot dopolnjujoča se sistema, ki prinašata koristi tako okolju kot kmetijam.
Ključna sporočila posveta
Strokovnjaki so izpostavili več pomembnih poudarkov:
- ekstenzivna travišča niso le kmetijski vir, temveč ključni habitat za ohranjanje biodiverzitete, opraševalcev in kakovosti tal,
- sodobna orodja, kot je kartiranje habitatnih tipov s satelitskimi podatki, omogočajo natančnejše upravljanje prostora,
- primere dobrih praks iz tujine (npr. Bavarska) dokazujejo, da lahko ekološko kmetijstvo poveča biodiverziteto tudi do 30 %,
- povezovanje ukrepov prinaša večje učinke kot posamezni pristopi.
Pomemben del posveta je bila tudi okrogla miza o krepitvi sinergij med kmetijstvom in varstvom narave ter predstavitev konkretnih praks in rezultatov različnih naravovarstvenih ukrepov v Sloveniji.
Pomen za Posočje
Ugotovitve posveta so posebej relevantne za Posočje, ki s svojimi travniki, planinami in območji Natura 2000 predstavlja eno ključnih območij za:
- ohranjanje tradicionalne rabe prostora,
- varovanje biotske raznovrstnosti,
- razvoj kakovostne lokalne hrane.
Dobro stanje okolja neposredno vpliva na kakovost kmetijskih pridelkov ter na prepoznavnost regije, kar odpira priložnosti za trajnostni razvoj in povezovanje različnih sektorjev.
Posočje kot primer dobre prakse
Primeri iz tujine potrjujejo, da povezovanje ekološkega kmetijstva, naravovarstva in ekonomike kmetij deluje, če so zagotovljeni:
- sodelovanje med deležniki,
- dostop do znanja,
- dolgoročna sistemska podpora.
Posočje ima vse ključne pogoje, da postane primer dobre prakse tudi v slovenskem prostoru – z nadgradnjo obstoječih pristopov in krepitvijo sodelovanja med kmeti, strokovnjaki in razvojnimi institucijami.
