Strokovni posvet Izzivi planinskega pašništva: Planinsko pašništvo potrebuje konkretne rešitve za prihodnost živih planin
Ob mednarodnem letu pašništva in pastirjev 2026 je v petek, 9. oktobra, v Tolminu potekal strokovni posvet Izzivi planinskega pašništva, namenjen razpravi o pomenu planinskega pašništva, njegovih razvojnih potencialih ter izzivih, ki vplivajo na njegovo prihodnost. Posvet, ki se je odvil na pobudo regionalne razvojne agencije Posoški razvojni center (RRA PRC) in v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park in ZRC SAZU, je povezal predstavnike kmetijstva, pašnih in agrarnih skupnosti, lokalnih skupnosti, strokovnih in raziskovalnih institucij ter turizma.
Osrednje sporočilo srečanja je bilo jasno: planinsko pašništvo ni zgolj del slovenske tradicije in kulturne dediščine, temveč pomembna predvsem gospodarska kmetijska dejavnost, pomembna za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, odprte kulturne krajine, lokalne pridelave hrane in poseljenosti gorskih območij. Njegova prihodnost je odvisna predvsem od tega, ali bodo ljudje, ki na planinah in kmetijah delajo, imeli ustrezne pogoje za nadaljevanje dejavnosti, ki jim mora omogočati tudi primeren zaslužek.
Izzivi zahtevajo konkretne ukrepe
Strokovne predstavitve in razprava so osvetlile številne izzive, s katerimi se srečujejo planinske pašne skupnosti in kmetje. Med njimi so podnebne spremembe in pomanjkanje vode, zahtevni delovni in dostopni pogoji, omejene možnosti za oskrbo z energijo in posodobitev infrastrukture, pomanjkanje delovne sile, staranje nosilcev kmetij ter sobivanje z velikimi zvermi. Smo v času priprave evropskih finančnih mehanizmov za novo obdobje in skupna evropska kmetijska politika mora nasloviti specifiko planinskega pašništva tako po teritorialnem kot organizacijskem vidiku. Slovenija mora v Bruslju to temo ustrezno nasloviti in poskrbeti, da bodo sredstva prilagojena ciljni skupini koristnikov.
Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako zagotoviti, da bodo mlajše generacije v planinskem pašništvu prepoznale priložnost za svojo prihodnost. Za to bodo potrebni zelo konkretni ukrepi pristojnih institucij. Kot poudarja Anka Lipušček Miklavič v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa tudi kot predstavnica pašne skupnosti planin Sleme-Medrje, pri podpori kmetom ne gre zgolj za finančne spodbude, temveč tudi za druge oblike pomoči, na primer pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in soglasij, pri dostopni strokovni pomoči ter pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša sobivanje z velikimi zvermi.
Lokalni izdelki in turizem kot priložnost
Planinsko pašništvo je tesno povezano z lokalno pridelavo in predelavo hrane ter prepoznavnostjo območja. Razprava o kakovostnih in zaščitenih proizvodih, med katerimi so bili izpostavljeni tolminc, bovški sir in mohant, je pokazala, da zaščita porekla in tradicije predstavlja pomembno priložnost, vendar zahteva tudi dolgoročno podporo proizvajalcem v smislu celovitega upravljanja blagovnih znamk, ki vključuje tudi ustrezno organizacijo in učinkovito trženje.
Ustrezna označba izdelkov, pridelanih na planinah, bi lahko bila pomembna spodbuda, pri čemer pa bi bilo najprej potrebno zagotoviti možnost prodaje izdelkov drugje kot na planini.
Irena Orešnik iz Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije: »Resna ovira je trenutno zakonodaja, ki se tiče veterine. Ta ne dopušča, da bi se siri, narejeni na planinah, lahko legalno prodajali kjerkoli drugje kot na planini. Preteklo je veliko časa in čas je, da se jasno določi, kateri so pogoji, ki jim je treba zadoščati, da gre lahko sir na trg, pri tem pa je treba upoštevati, da na planinah so določene omejitve, in smiselno določiti, tako da sir, ki je tam narejen, bo varen, pa vendar lahko dostopen širši publiki. Velika škoda je, da siri, ki pravzaprav zaznamujejo Tolminsko, na nek legalen način sploh ne morejo na mize gostiln, restavracij in v trgovine.«
Pomembno razvojno priložnost predstavlja tudi povezovanje kmetijstva in turizma. Turizem lahko prispeva k večji prepoznavnosti lokalnih izdelkov in ustvarjanju dodane vrednosti, vendar mora biti razvoj usklajen s potrebami lokalnega prebivalstva, zmogljivostmi prostora in varstvom narave. Planine morajo ostati predvsem prostor, kjer se dejavnost dejansko izvaja in kjer imajo ljudje možnost živeti in delati.
Sodelovanje za žive planine
Razprava je potrdila, da prihodnosti planinskega pašništva ne more zagotoviti en sam ukrep ali institucija, temveč je potrebno povezovanje kmetijstva, naravovarstva, turizma in podpornega okolja. Pomembno vlogo pri tem ima tudi RRA PRC, ki s sodelovanjem v mednarodnih združenjih prinaša primere dobrih praks in nova znanja, hkrati pa sodeluje pri oblikovanju strateških dokumentov na regijski in državni ravni, ki predstavljajo podlago za pripravo finančnih ukrepov.
Podporo planinskemu pašništvu in razvoju kmetijstva agencija že zdaj zagotavlja prek različnih projektov in izobraževanj, med drugim za sirarje. Kot pojasnjuje direktor RRA PRC Simon Škvor, razmišljajo tudi o vzpostavitvi podjetniškega centra, usmerjenega tudi v razvoj kmetijstva, predelavo pridelkov in spodbujanje podjetništva na tem področju, pa tudi o oblikovanju posebne nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) pastir/sirar na planini. Za uresničitev teh pobud bo ključno sodelovanje ter podpora lokalne in državne ravni.
Posvet je bil dragocena priložnost za izmenjavo izkušenj in prepoznavanje skupnih izzivov. Ključna naloga v prihodnje je prepoznane izzive pretvoriti v konkretne ukrepe, ki bodo olajšali delo na planinah, okrepili ekonomsko vzdržnost dejavnosti in mladim, ki imajo voljo in ideje omogočili, da v njej vidijo poslovno priložnost.
Posvet so pripravili RRA PRC, Javni zavod Triglavski narodni park in ZRC SAZU. Dogodek je finančno podprla tudi Alpska konvencija v okviru festivala Brati gore.
Foto: Jerica Kobal, Posoški razvojni center
