V Novi Gorici prva delavnica za pripravo Regionalne celostne prometne strategije Severne Primorske
V prostorih X centra v Novi Gorici je v sredo potekala prva delavnica širše delovne skupine v okviru priprave Regionalne celostne prometne strategije (RCPS) Severne Primorske. Proces priprave koordiniramo na regionalni razvojni agenciji Posoški razvojni center v vlogi Regijskega centra mobilnosti Severna Primorska, samo izvedbo delavnice pa so prevzeli izbrani izdelovalci iz podjetja Locus in Igea.
Delavnice se je udeležila široka paleta deležnikov, kar potrjuje velik interes in potrebo po celostnem prometnem načrtovanju v regiji. Med udeleženci so bili predstavniki gospodarstva, sektorskih agencij, izobraževalnih ustanov, civilne družbe in nevladnega sektorja, državnih institucij s področja prometne politike, načrtovanja in upravljanja ter predstavniki razvojnih agencij in lokalnih skupnosti.
V prvem delu srečanja so udeleženci razpravljali o viziji in ciljih prihodnjega razvoja mobilnosti v regiji. Razmislek je potekal v smeri vprašanja, v kakšni regiji želimo živeti v prihodnje. Kot ključni poudarki so bili izpostavljeni storitvena in infrastrukturna dostopnost ter povezljivost podeželja ter (sub)regijskih središč, razvoj multimodalnega sistema mobilnosti, krepitev javnega potniškega prometa, čezmejne mobilnosti in storitev, izboljšanje dostopnosti in pretočnosti ter večja vloga železnice in pametnih mobilnostnih rešitev.
V nadaljevanju so udeleženci v manjših skupinah opredelili glavne prometne izzive Severne Primorske. Med najpomembnejšimi so izpostavili:
- naraščajočo odvisnost od osebnega avtomobila, ki jo dodatno spodbuja razpršena poselitev,
- velike razlike v dostopnosti do storitev med posameznimi deli regije,
- neenakovredno dostopnost za ranljive skupine,
- povečevanje sezonskega in tranzitnega prometa ob hkratni nezadostni notranji povezanosti regije,
- pomanjkanje učinkovite železniške povezave med Novo Gorico in prestolnico,
- slabo povezanost zalednih območij z javnim potniškim prometom,
- nezadostno razvit čezmejni prometni sistem, ki še ne deluje kot enotno mobilnostno območje,
- potrebo po dostopnih digitalnih rešitvah (npr. iskalnikih voznih redov), prilagojenih tudi slepim in slabovidnim uporabnikom.
Srečanje je potekalo v konstruktivnem vzdušju. Udeleženci so izpostavili tudi primere dobrih praks na področju mobilnosti v regiji ter poudarili pomen učinkovitega, dostopnega in uporabniku prijaznega javnega potniškega prometa. Posebej so izpostavili tudi potrebo po boljšem organiziranju prevozov na delo za večje generatorje prometa ter nujnost strateške odločitve glede prihodnjega razvoja Bohinjske proge. Hrbtenico sistema mobilnosti v regiji naj v prihodnosti predstavlja visokofrekvenčno omrežje javnega potniškega prometa, ki povezuje železniški in avtobusni promet. Ta naj se smiselno dopolnjuje z alternativnimi oblikami mobilnosti, kot so prevozi na klic, ter z učinkovito vzpostavljenim omrežjem multimodalnih točk, ki omogočajo tudi rešitve za t. i. zadnji kilometer.
Prva delavnica širše delovne skupine predstavlja pomemben korak v procesu oblikovanja strategije, ki bo določila smer razvoja trajnostne mobilnosti v regiji v prihodnjih letih.
