Osnovnošolcem v Posočju približujemo deficitarne poklice

V Posoškem razvojnem centru (PRC) smo v okviru razvojnega programa Soča v letu 2003 zastavili nekaj aktivnosti, ki dolgoročno vodijo k realizaciji ključnih ciljev na področju razvoja človeških virov. To je zagotavljanje ustreznih kadrov gospodarstvu in ohranjanje mladih izobražencev v Posočju.

Razvojni ukrepi v sklopu programa SOČA 2006 so na področju spodbujanja razvoja kadrov v okviru dveh instrumentov usmerjeni na kadre z najmanj VII. stopnjo izobrazbe, na področju spodbujanja usposabljanja pa na vse zaposlene. Usmeritev na kadre z najmanj visokošolsko izobrazbo je glede na problematiko Posočja razumljiva, vendar pa posoško gospodarstvo za svoj nadaljnji razvoj potrebuje tudi kadre z nižjo stopnjo izobrazbe, predvsem IV., V. in VI. Prav zato smo v letu 2003 skupaj s podjetji in podpornimi institucijami začeli z izvajanjem projekta, s katerim želimo učence zadnjih razredov osnovnih šol v Posočju usmeriti v deficitarne poklice.

Da bi si gospodarstvo v Posočju, ki se že leta srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov za svoj obstoj in nadaljnji razvoj, te kadre zagotovilo, in da bi na ta način vse več mladih ostajalo v Posočju, je potrebno pravočasno začeti z informiranjem mladih o poklicih, ki jih tukajšnje gospodarstvo potrebuje.

Svoje aktivnosti smo zato usmerili že na osnovnošolce, predvsem tiste v zadnjih dveh razredih. Z mladimi moramo začeti delati pravočasno, ko se odločajo za izbor šole in smeri, na kateri bodo nadaljevali šolanje. Odločilni za izbor te poti so seveda interesi in značilnosti posameznika, pomembno vlogo pa imajo tudi pravočasne ter celovite informacije, pa tudi način, kdo in kako jih mladim posreduje.

Za sodelovanje smo pridobili vseh pet posoških osnovnih šol (Podbrdo, Most na Soči, Tolmin, Kobarid, Bovec) in nekatera podjetij iz Posočja, ki se stalno srečujejo s pomanjkanjem ustreznih kadrov (AET Tolmin d.o.o., ATOMAT KOBARID d.o.o., GOAP SISTEMI d.o.o., GOSTOL–T.S.T. d.o.o., Iskra Bovec d.o.o., Metalflex d.o.o., TERA d.o.o. Tolmin, in TKK SRPENICA d.d.). Naše aktivnosti je podpiral tudi Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Nova Gorica. V projekt pa so se vključile tudi tri srednje šole v Novi Gorici, ki izobražujejo za deficitarne poklice: Tehniški šolski center Nova Gorica, Srednja lesarska šola Nova Gorica in Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola v Šempetru pri Gorici.

Poleg tega, da smo želeli mladim približati tehnične in nekatere druge deficitarne poklice, so bili cilji projekta tudi:

• Učencem zadnjih dveh razredov osnovne šole nakazati možnost štipendiranja ter zaposlitve po končanem šolanju ali pa nadaljevanja šolanja na isti usmeritvi. S tem bi povečali zanimanje mladih za deficitarne poklice, predvsem tiste tehniških usmeritev.
• Seznaniti učence zadnjih dveh razredov osnovnih šol, ki se odločajo o izbiri nadaljnjega šolanja in poklica, ter šole v Posočju s potrebami tukajšnjega gospodarstva.

Za doseganje zastavljenih ciljev smo v okviru projekta Osnovnošolcem v Posočju približujemo deficitarne poklice izvedli dvoje aktivnosti:

• Zainteresiranim učencem zadnjih dveh razredov vseh petih osnovnih šol smo omogočili obisk delavnic na Tehniškem šolskem centru in Srednji lesarski šoli v Novi Gorici, kjer je bil poleg predstavitve šolskega programa poudarek tudi na prikazu praktičnega dela in izdelavi enostavnega izdelka.
• Pripravili smo brošuro, v kateri so predstavljena nekatera podjetja iz Posočja, ki za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo različne deficitarne poklice in so se odzvala povabilu Posoškega razvojnega centra k skupnemu prizadevanju za povečanje zanimanja za deficitarne poklice. Skupaj s podjetji smo želel, da bi čim več mladim nakazali možnost zaposlitve in s tem vrnitve v Posočje. Brošura je bila namenjena učencem zadnjih dveh razredov osnovnih šol, staršem teh učencev, vsem osnovnim šolam v Posočju, posebej njihovim svetovalnim službam, ZRSZ, Območni službi Nova Gorica, Uradu za delo v Tolminu, ter drugi zainteresirani javnosti.

V takem pristopu in s ponovitvami zastavljenih aktivnosti v naslednjih letih vidimo garancijo za to, da si bo posoško gospodarstvo za svoj nadaljnji razvoj postopno zagotovilo prepotreben kader. Mladi bi si z odločanjem za deficitarne tehniške poklice povečali možnost za pridobitev štipendije, zaposlitev po končanem srednješolskem izobraževanju ali pa pridobitev štipendije za nadaljni študij na teh smereh in zaposlitve po končanem visokošolskem izobraževanju.