Pomen in doprinos

Tla so kot naravni vir, naravna vrednota in kot nosilec prostora za obstoj in razvoj človeka nenadomestljiva. Dobra praksa pridelovanja vrtnin oz. pridelkov omogoča ohranjanje naravne rodovitnosti prsti in preprečuje obremenjevanje okolja s pretirano uporabo mineralnih in organskih gnojil ter FFS (fitofarmacevtska sredstva).

Na Posoškem razvojnem centru smo izvedli 120-urni brezplačni program Izzivi podeželja, kjer smo obravnavali sledeče teme:

  • Kaj, kdaj in kako saditi?
  • Proč s škodljivimi sredstvi za zatiranje bolezni in škodljivcev.
  • Kam s sezonskimi viški?
  • »Moja semenarna«
  • Kako to počnejo tisti, ki znajo (ogled dobre prakse).

Zainteresiranost za vključitev v program s strani lokalnega prebivalstva je presegla vsa pričakovanja, kar nakazuje, da osveščenost glede zdrave, doma pridelane hrane, narašča.

Sam program smo v sodelovanju z Občino Tolmin nadgradili z vsebinami za širšo javnost in tako zajeli optimalno kombinacijo koristnih informacij in akcij za domačo pridelavo zdrave hrane. Pomemben doprinos, ki bo prispeval tako k zmanjševanju gnojil na vrtovih in večji količini ločeno zbranih odpadkov, pa bo imelo zbiranje bioloških odpadkov. Te je škoda pomešati med ostale, saj vemo, da lahko večino koristno uporabimo kot kompost. Pri njegovi redni uporabi pa zmanjšujemo vložek ostalih gnojil.

Aktivnosti v okviru projekta:

1. Nova celoletna rubrika v EPIcentru
Vsebine s koristnimi informacijami za zdravo pridelavo hrane smo objavili v glasilu. Rubrika je bila oblikovana tako, da se je posamezne recepte lahko izrezalo in spelo v katalog.

2. Akcija - Lasten kompostnik 70 občanom
Biološki odpadki, odloženi skupaj z ostalimi mešanimi odpadki v navadnem zabojniku, otežujejo proces nadaljnjega ločevanja odpadkov, saj onesnažijo ostale odpadke, ki se jih lahko predela.
Kompostiranje na vrtu je zelo enostavno, obenem pa prinaša celo vrsto prednosti:

  • sami pridelamo naravno gnojilo,
  • izboljšujemo tla, zemljo na vrtu in zmanjšamo zbitost tal,
  • »nahranimo« drevesa in grmovje, travo in sobne rastline,
  • na okolju prijazen način poskrbimo za svoje odpadke,
  • zmanjšamo količino odpadkov, ki jih odlagamo v svoje zabojnike za odpadke.

Vsem udeležencem naših 120-urnih izobraževalnih programov Izzivi podeželja, je Občina Tolmin podarila lesen kompostnik.

3. Katalog koristnih receptov za domačo pridelavo zdrave hrane (500 tiskanih izvodov)
Jeseni 2009 je izšel katalog, v katerem smo predstavili številne okolju in človeku prijazne alternative, ki lahko nadomestijo škodljiva sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev.

4. Ekološki kotiček v kmetijski prodajalni v Tolminu
Jeseni smo v kmetijski prodajalni v Tolminu odprli ekološki kotiček, lahko dobite informacije glede zdrave pridelave hrane in se seznanite s sredstvi za zatiranje bolezni in škodljivcev, ki so dovoljena v ekološki in biodinamični pridelavi.

Prav z vključevanjem širše javnosti lahko uresničujemo zastavljene cilje (razvojne smernice EU) na področju okoljske problematike.

Katere rastline sodijo skupaj in katere ne?

Informacije o pridelavi zdrave hrane bomo nadgrajevali, za začetek pa si oglejte, katere rastline so t.i. »dobre sosede«. Slabe sosednje rastline namreč zavirajo razvoj, saj izločki iz njihovih korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino. Za njihovo boljše uspevanje je tako priporočljivo medsebojno mešanje različnih vrst zelenjave oz. ostalih rastlin.

Rastlina Ugodne sosednje kulture Neugodne sosednje kulture
berivka zeljnate zelenjave, redkvica, bela redkev, rabarbara, paradižnik, nizek fižol, beluš, črni koren, rdeča pesa, sladki janež, šetraj peteršilj
bučka, jedilne buče fižol preklar, čebula
čebula bučka, kumara, paradižnik, korenje, jagoda, rdeča pesa, koper, kamilica zeljnate zelenjave, por, grah, fižol
česen vrtne jagode, vrtnica, sadno drevje grah, fižol
črni koren solata, por
fižol (nizek) rdeča redkvica, repa, zelena, krompir, kumara, blitva, paradižnik, solata, rdeča pesa, beluš, rabarbara, šetraj čebula, česen, por
fižol (preklar) solata, rdeča redkvica, bela in črna redkev, špinača, bučka, kumara, zelena, brstični ohrovt, repa, kapucinke, šetraj čebula, česen, por
paprika solata, špinača, blitva, redkvice fižol
glavnata solata paradižnik, radič, rdeča redkvica, bela in črna redkev, grah, fižol, repa, črni koren, zelje, rabarbara, beluš, koper, šetraj peteršilj
grah solata, redkvica, bela in črna redkev, kolerabica, sladki janež, beluš čebula, česen, por, krompir, fižol
hren krompir, sadno drevje
jagoda česen, čebula, por, solata
kolerabica grah, nizek fižol, solata, špinača, paradižnik, zelena, rdeča pesa
korenje rdeča redkvica, bela in črna redkev, čebula, por
krompir hren, nizek fižol, brstični ohrovt, kumina, poprova meta paradižnik, grah
kumara čebula, nizek fižol, sladki janež redkev
malina solata, nizek fižol
blitva nizek fižol
paradižnik solata, por, zeljnate zelenjave, kolerabica, zelena, kamilica, bazilika krompir, grah, sladki janež
por solata, paradižnik, kolerabica, korenje, jagoda, zelena čebula, grah, fižol
rabarbara solata, grah, špinača, nizek fižol, grah
radič paradižnik, fižol preklar, korenje, glavnata solata, sladki janež, šetraj peteršilj
bela in črna redkev solata, grah, špinača, fižol, korenje, paradižnik
rdeča pesa čebula, berivka, nizek fižol, koper, boreč, šetraj
rdeča redkvica solata, grah, špinača, fižol, vrtna kreša, korenje, peteršilj
repa solata, špinača, fižol, koper
sadno drevje česen, hren, kapucinke
sladki janež solata, kumara paradižnik, nizek fižol, kumina, pelin, luštrek
šalotka korenje, motovilec, rdeča pesa, jagoda, kamilica, koper zeljnate zelenjave, fižol, grah, por
beluš kolerabica, nizek fižol, grah, solata
špinača zeljnate zelenjave, fižol preklar, rdeča redkvica, bela in črna redkev, repa rdeča pesa
zelena zeljnate zelenjave, solata, špinača, por, paradižnik, fižol ne uspeva dobro kot monokultura
zeljnate zelenjave paradižnik, zelena, krompir, grah, fižol čebula, grah, rdeče zelje kot monokultura


Informacije:
Patricija Rejec: 05/38-41-506 ali patricija.rejec@prc.si

Pridelano in prodano doma