11. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij: Povezovanje evropskih regij za skupne razvojne izzive
V Izoli je včeraj potekal že 11. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij. Med navzočimi smo bili poleg drugih predstavnikov evropskih regij, institucij in razvojnih organizacij tudi predstavniki RRA Posoški razvojni center.
Letošnji dogodek je potekal pod osrednjo temo »Makroregionalne strategije v praksi: kaj postane mogoče«. V ospredju razprav je bilo vprašanje, kako lahko sodelovanje med državami in regijami preseže administrativne meje ter prinese konkretne rešitve in razvojne priložnosti za lokalna okolja.
Skupni izzivi zahtevajo skupne rešitve
Razprave so se dotaknile prihodnosti evropske kohezijske politike, konkurenčnosti in inovacij, podnebne odpornosti ter pomena povezovanja evropskih makroregij. Številni izzivi, s katerimi se soočajo regije, namreč ne poznajo državnih meja, mednje sodijo prometna in energetska povezanost, upravljanje voda, varstvo okolja, podnebna tveganja in prilagajanje na podnebne spremembe.
Pomembno sporočilo dogodka je bilo, da makroregionalno sodelovanje ni namenjeno samo povezovanju na evropski ravni, temveč predvsem iskanju praktičnih rešitev, ki se lahko odražajo v življenju ljudi in razvoju posameznih regij.
Državni sekretar Rok Šimenc z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalno politiko je poudaril, da sta kohezijska politika in makroregionalno sodelovanje »dve plati istega kovanca«, ko govorimo o reševanju kompleksnih izzivov, ki presegajo meje. Pri tem imajo pomembno vlogo občine in regije, saj so najbližje ljudem ter najbolje poznajo njihove potrebe in probleme na terenu.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Tamara Weingerl Požar je izpostavila strateški položaj Slovenije v evropskem prostoru. Slovenija je namreč edina država članica EU, ki s celotnim ozemljem sodeluje v kar treh makroregionalnih strategijah EU – Podonavski strategiji (EUSDR), Jadransko-jonski strategiji (EUSAIR) in Alpski strategiji (EUSALP). Prav zaradi tega ima Slovenija pomembno vlogo pri povezovanju različnih evropskih prostorov in iskanju skupnih odgovorov na izzive, ki jih posamezne države in regije same težko rešujejo.
Slovenija na stičišču treh makroregij
Geografski položaj Slovenije predstavlja pomembno razvojno priložnost. Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine in Sredozemlja, zato je naravno vpeta v različne evropske razvojne tokove.
Makroregionalne strategije omogočajo, da se države in regije povezujejo pri vprašanjih, ki so skupna širšemu prostoru, hkrati pa omogočajo prenos znanja, izkušenj in dobrih praks med različnimi okolji.
Za slovenske regije je to še posebej pomembno, saj se razvojni izzivi in priložnosti pogosto raztezajo preko administrativnih meja.
Pomen makroregionalnega sodelovanja za Severno Primorsko (Goriško) razvojno regijo
To še posebej velja za Severno Primorsko (Goriško) razvojno regijo, ki jo zaznamuje obmejna lega in tesna povezanost s sosednjimi območji v Italiji. Posočje je prostor, kjer državna meja ni le ločnica, ampak tudi prostor vsakodnevnega sodelovanja, povezovanja in skupnih razvojnih izzivov.
Prav zato so za našo regijo pomembni mehanizmi, ki omogočajo sodelovanje preko meja, skupno načrtovanje in povezovanje razvojnih politik. Na področjih, kot so prometna dostopnost, mobilnost, turizem, gospodarstvo, varstvo okolja, upravljanje voda in prilagajanje na podnebne spremembe, je sodelovanje s sosednjimi regijami pogosto ključno za iskanje učinkovitih rešitev.
Posebno mesto pri tem ima EUSALP – Strategija EU za Alpsko regijo, v katero je aktivno vključena tudi naša regija.
Vloga RRA Posoški razvojni center
Kot regionalna razvojna agencija ima pri povezovanju lokalnega in evropskega prostora pomembno vlogo tudi RRA Posoški razvojni center. Naše delo ni omejeno na posamezne občine ali projekte, temveč vključuje širše povezovanje znotraj Severno Primorske (Goriške) razvojne regije, na nacionalni ravni in preko državnih meja.
Sodelovanje v evropskih in čezmejnih partnerstvih nam omogoča, da spremljamo razvojne trende, povezujemo partnerje, sodelujemo pri pripravi in izvajanju projektov ter v naše okolje prenašamo znanje, dobre prakse in nove razvojne priložnosti.
Hkrati pa je pomembno tudi obratno – da izkušnje in rešitve, ki nastajajo v našem okolju, predstavljamo širšemu evropskemu prostoru.
Za RRA Posoški razvojni center je zato makroregionalno sodelovanje pomemben del regionalnega razvoja. Povezovanje z drugimi regijami nam omogoča, da na skupne izzive gledamo širše, hkrati pa iščemo konkretne rešitve, ki imajo učinek doma.
