Po območju Julijskih Alp s pomočjo mreže javnih prevozov
Tudi na Biosfernem območju Julijske Alpe se postopoma oblikuje mreža javnih prevozov, ki obiskovalcem omogoča, da izlete načrtujejo neodvisno od osebnih vozil. To pomeni, da lahko svojo pot začnete na eni strani hriba in jo končate na drugi, ne da bi se ob tem obremenjevali, kako se boste vrnili nazaj na začetek. Večina javnih prevozov po Julijskih Alpah bo potnikom na voljo do konca avgusta, nekaj linij pa bo po spremenjenem urniku dejavnih tudi še v septembru.
Za ogled klikni na: Mrežo javnih prevozov po Julijskih Alpah v 2023
Sicer je bilo že lani na območju Julijskih Alp vzpostavljenih 23 lokalnih sezonskih povezav, za katere so vključene občine in posamezni turistični in razvojni javni zavodi z območja v minulem letu namenili nekaj več kot 623.000 evrov. Iz zbranih podatkov preteklega leta pa lahko razberemo, da se je omenjenih linij skupaj poslužilo okoli 135.500 potnikov. »Za nas je to jasen znak, da umirjanje prometa ni le trend, ampak nuja,« je prepričan Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra, ki velja za neformalnega koordinatorja trajnostne mobilnosti za območje Julijskih Alp.
Letos se je število lokalnih sezonskih povezav še nekoliko povečalo – med drugim tudi na račun dveh čezmejnih linij:
- Tolmin–Čedad in
- železniška postaja Most na Soči–Bovec–Trbiž–Kranjska Gora,
ki ju iz strateškega čezmejnega projekta Adrioncycletour sofinancira Posoški razvojni center, ki sicer skrbi tudi za koordinacijo sezonskih prevozov v dolini Soče, koordinira Konzorcij za Bohinjsko progo, sodeluje v čezmejni komisiji za javni promet ter nudi regijsko podporo izvedbi Evropskega tedna mobilnosti.
Po besedah Klemna Langusa, direktorja Turizma Bohinj in koordinatorja Skupnosti Julijskih Alp, je »trajnostna mobilnost v Biosfernem območju Julijske Alpe ena od prioritetnih področij, s katero krepimo prizadevanja za uravnotežen razvoj ene najpomembnejših turističnih regij v Sloveniji. Pri tem je izjemno pomembno prav regijsko sodelovanje in usklajevanje interesov različnih deležnikov. Tu ne moremo mimo dela Posoškega razvojnega centra, ki se je že s pripravo Regijske celostne prometne strategije za širše območje Julijskih Alp zavedal, da je za uspešno uvajanje trajnostne mobilnosti nujen pogled 'čez planke' posameznih občin,« je še dejal Langus.
Ob trajnostni mobilnosti na območju Julijskih Alp pa ne gre spregledati še vožnje z vlakom, ki je dokazano najbolj umirjen način prevoza, saj potniku omogoča, da čas porabi za počitek, opazovanje narave, druženje in nenazadnje tudi delo. Daleč od nostalgije je vlak sodobno prevozno sredstvo, ki predvsem na srednjih razdaljah v Evropi doživlja novo renesanso. V zadnjih letih se tudi ponudba na slovenskih tirih počasi izboljšuje, del novega vetra pa je zapihal tudi na Bohinjsko progo, ki s svojo traso, speljano po številnih mostovih in predorih ter galerijah bogati ponudbo v Julijskih Alpah. V času sezone postaja vse bolj popularno tudi kombiniranje prevoza kolo + vlak. Množičnost je zaradi omejenih zmogljivosti vlakov v preteklih letih povzročila kar precej slabe volje. Letos so Slovenske železnice v ta namen zjutraj in popoldne zagotovile dvojne garniture, ki lahko prepeljejo večje število koles. Vsem tistim, ki jim je glede na postajo dostopen tudi avtovlak, pa morda ne bo odveč informacija, da ta poleg prevoza osebnih vozil omogoča tudi prevoz koles, kar lahko izkoristite za to, da se izognete gneči na drugih vlakih.
Simon Škvor, direktor PRC, ob tem poudarja, da postaja »celovit razvoj trajnostne mobilnosti eden od stebrov delovanja Posoškega razvojnega centra, pri katerem se še posebej išče nove inovativne pristope pri naslavljanju ključnih izzivov: specifična lega in poselitev, prometna infrastruktura in izrazita sezonska obremenitev, ki jo območje zaznava predvsem v poletnem delu. Naša vizija je, da postanemo nosilci razvoja trajnostne mobilnosti ne le v regiji, pač pa formalno gledano tudi v širšem območju Julijskih Alp, pri čemer izhajamo iz širšega čezmejnega območja.«
Glede na letošnje vihrano poletje pa izletnikom, preden se odpravijo na pot, vseeno svetujemo, da preverijo, če so posamezne povezave (glede na posledice, ki jih je pustilo vreme) ponovno vzpostavljene. Zaradi hudourniških voda so namreč tudi na dan priprave tega prispevka določene parkovne poti še vedno poškodovane in neprehodne oziroma zaprte. Zato je predhodno informiranje o stanju na poteh OBVEZNO!
Vir: SOČASNIK, letnik XXIV, št. 2 (str. 4,5), 2023
Shema: arhiv Javnega zavoda Triglavski narodni park
