Zaključna konferenca projekta ReMOBIL
V programskem obdobju 2014–2021 je bilo v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP na razpolago 30 milijonov evrov za projekte s področij blaženja podnebnih sprememb, izobraževanja, civilne družbe in socialnega dialoga. Program deluje na način prenosa dobrih praks norveških partnerjev v državo prejemnico sredstev. V Kopru so se predstavili projekti, ki spodbujajo trajnostno mobilnost.
Ob uvodnih nagovorih podžupanje Mestne občine Koper Mateje Hrvatin Kozlovič, častne gostje veleposlanice Kraljevine Norveške Trine Skymoen, ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška ter direktorice RRA LUR mag. Lilijane Madjar, je zbrane nagovoril tudi Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra, ki je tudi vodilni partner projekta. Poudaril je, da je država tudi preko projekta ReMOBIL prepoznala vlogo regij in regionalnih razvojnih agencij kot kompetentnega sogovornika pri načrtovanju trajnostne mobilnosti.
Na kakšen način je projekt pripomogel k spremembam upravljanja mobilnosti na regionalni ravni in kakšna je vloga v projektu vzpostavljenih Regijskih centrov mobilnosti je zbranim pojasnil naš sodelavec in vodja projekta ReMOBIL Miro Kristan. Vzpostavljenih je bilo šest Regijskih centrov mobilnosti (RCM): RCM Severna Primorska, RCM Istra Brkini Kras, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Gorenjske, RCM Podravje in RCM Koroška. Regijski centri mobilnosti so upravljavci trajnostne mobilnosti in imajo vlogo veznega člena med lokalnimi skupnostmi in nacionalno ravnjo. Da po zaključku projekta ne bodo ostali le mrtva črka na papirju je bilo poskrbljeno z umestitvijo v Dogovor za razvoj regij, kjer bo zagotovljeno financiranje dvanajstih tovrstnih centrov za naslednja štiri leta. Vsekakor pa je dolgoročni cilj umestitev regijskih centrov mobilnosti kot sistemskega ukrepa v zakonodajo.
Na panelni razpravi z naslovom Regionalni centri mobilnosti – učinkovit model upravljanja mobilnosti na regionalni ravni so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter lokalnih skupnosti. V iskanju učinkovitejšega dialoga med državno, regionalno in lokalno ravnjo so poudarili, da Slovenija na področju uvajanja trajnostne mobilnosti še ni naredila zadostnih premikov. Razlogi za to so med drugim tudi razpršena poselitev na eni in pretirana centralizacija na drugi strani, neučinkovit javni potniški promet ter predvsem vse večja individualizacija družbe.
Drugi krog panelistov je rešitve mobilnostnih izzivov predstavil z gledišča ustanov in velikih zaposlovalcev v regijah. Pomen priprave mobilnostnih načrtov za ustanove in nujnost spremembe potovalnih navad so izpostavili predstavljeni projekti SmartMOVE, Predjama Sustainable, Salomon in Trata2.1.
Foto: Uroš Hočevar
Projekti so sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
